Marjan Rožanc: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 13:
 
== Življenjepis ==
Rodil se je kot drugi sin Viktorja Rožanca, bolniškega strežnika v umobolnici na Studencu, in Otilije, rojene Berghaus, gospodinje. Najprej so stanovali v Slapah pri Ljubljani, od koder se [[1934]] preselijo v [[Zelena jama|Zeleno jamo]], ki je odločilno zaznamovala njegovo zgodnjo mladost. Med letoma [[1937]] in [[1940]] je obiskoval osnovno šolo v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]], med letoma [[1940]] in [[1943]] pa nižjo gimnazijo v [[prva državna realka|prvi državni realki]] na [[Vegova ulica, Ljubljana|Vegovi ulici]].
 
Pri 14 letih je postal pomožni delavec v ljubljanski Kartonažni tovarni, leta [[1945]] pa še v kulisarni [[Ljubljanska Drama|Drame SNG v Ljubljani]] in [[Ljubljanska opera|Opere]]. Leta [[1947]] se je vpisal v grafično šolo, [[1950]] pa se je zaposlil kot kvalificirani litografski risar v [[Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana|tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani]]. Istega leta je šel na enoletno služenje vojaškega roka v šolo rezervnih oficirjev v [[Požarevac]].
 
Na vojaškem sodišču v [[Beograd]]u je bil [[1951]] zaradi sovražne propagande obsojen na tri leta in pol strogega zapora. Kazen je prestajal v vojaškem zaporu v Beogradu, Požarevcu, na kazenskih deloviščih v Popovcu nad Paračinom in rudniku svinca v Trepči, zadnji dve leti pa je preživel v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]].
 
Po vrnitvi se je [[1955]] zaposlil kot pomožni litografski risar v Mariborski tiskarni in arhivar v Časopisno-grafičnem podjetju [[Večer (časopis)|Večer]] v [[Maribor]]u. Takrat je začel objavljati v ''Obzorniku [[Prešernova družba|Prešernove družbe]]'' (Prišla je tudi Helena, Mišolovka, gumbi in tičnica), v ''Mladih potih'', ''[[Ljubljanski dnevnik|Ljubljanskem dnevniku]]'', ''[[Naša sodobnost|Naši sodobnosti]]'' in ''[[Nova obzorja|Novih obzorjih]]''. Od [[1956]] se je preživljal s pisanjem, vendar brez statusa svobodnega književnika, ki ga je dobil [[1960]]. Tega leta se je poročil z Janjo Kacjan, [[1972]] se jima je rodila hčerka Tonca, baletna plesalka v SNG Opera in balet Ljubljana.
 
[[Slika:RožancVolčjiGrad.jpg|thumb|Domačija Marjana Rožanca v Volčjem Gradu pri Komnu.]] V letih [[1962]] in [[1963]] je bil član uredniškega odbora ''Perspektiv'', v sezoni [[1962]]/[[1963]] pa je vodil eksperimentalno gledališče [[Oder 57]], ki je prenehalo delovati spomladi [[1964]], ko je oblast zaradi političnih izgredov prepovedala igro ''Topla greda''; na prvo uprizoritev je prišlo nekaj delavcev iz neke zadruge, ki so s kričanjem prekinili predstavo. Predstavniki Odra 57 in ''Perspektiv'' so bili mnenja, da bo ponovna uprizoritev spet izzvala izgrede, zato so jo zadnji dan odpovedali, predstavo ter natis besedila pa je oblast dokončno prepovedala. Ukinjene so bile tudi ''Perspektive'', avtor pa se je umaknil s kulturno-politične scene.
 
Leta [[1968]] je bil zaradi [[esej|esejev]], objavljenih v tržaški [[revija|reviji]] ''[[Most]]'', obsojen na pogojno dveletno kazen. Med letoma [[1969]] in [[1970]] je bil član in sekretar uredniškega odbora ''Problemov'', od [[1974]] do [[1981]] pa je bil zaposlen kot sekretar zveze športnih društev Slovan in direktor delovne skupnosti ZŠD Slovan.
 
[[1980]] je kupil staro kmečko hišo na Krasu v [http://www.volcjigrad.com/mambo/content/view/15/32/ Volčjem Gradu], jo obnovil in tam preživel večino svojega časa in ustvarjalnega dela. Kraj naj bi dobil ime po grofovi hčerki Mariji Volciji iz Ogleja, ki se je v tem kraju zdravila. Skoraj vsako leto je izdal nov [[roman]], knjigo kratke proze ali [[Esej|esejev]]. Celotno pisateljevo knjižnico je žena po njegovi smrti zapustila komenski knjižnici. Njegovo hišo je kupil [[slikarstvo|slikar]] [http://www.medana-art.com/index.php?vie=cnt&str=5_slo&id=2006051509015168&lng=slo Mario Palli].