Čustvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Čustvo''' je [[duševni proces]], s katerim izražamo naš vrednostni odnos do sebe in zunanjega [[okolje|okolja]]. Čustva doživljamo ob
Čustva so '''funkcionalna''', kar pomeni, da:
* imajo prilagoditveno funkcijo – omogočijo [[prilagajanje]] spremembam v [[odnos]]u med posameznikom in zunanjim svetom,
* aktivirajo [[organizem]] – služi uspešnemu soočanju s spremenjeno situacijo,
* delujejo kot [[motiv]]i – bližamo se [[objekt]]om in situacijam, ki sprožajo pozitivna čustva,
* vloga pri [[komunikacija|komunikaciji]] in uravnavanju socialnih [[odnos]]ov – [[vedenje]] in čustveni [[izraz]]i nekega človeka služijo ljudem kot [[informacija]], na podlagi katere uravnavajo svoje [[vedenje]].
Funkcionalna niso sama po sebi, ampak samo v določenih okoliščinah. Npr. strah je lahko zelo nefunkcionalen – pretirana trema; lahko imajo kratkoročne in dolgoročne učinke – izbruh jeze kratkoročno koristi – sprosti določeno napetost, dolgoročno pa škodi – poslabša odnose s prijatelji; odvisno pa je tudi ali gledamo iz posameznikove ali za družbene perspektive.
== Delitev čustev ==
Čustva se delijo glede na:
* sestavljenost
** enostavna
** sestavljena
* jakost
** močna
** šibka
* trajanje
** dolgotrajna
** kratkotrajna
Delimo jih tudi glede na '''komponente doživljanja''':
* vrednostna komponenta
** ugodna (veselje)
** neugodna (strah, žalost)
* jakostna komponenta
** močna (lahko veselje)
** šibka (lahko žalost)
* aktivnostna komponenta
** vzburjajoča: povezana z delovanjem [[simpatikus]]a – pripravi organizem na aktivnost(jeza, strah)
** pomirjujoča: povezana z delovanjem [[parasimpatikus]]a – nismo aktivni (žalost)
== Izražanje in prepoznavanje čustev ==
Izražanje in prepoznavanje čustev je najpomembnejši del nebesedne [[komunikacija|komunikacije]] (govorice telesa). Človek vedno, četudi se tega ne zaveda, izraža čustva in si hkrati razlaga čustva drugih, na osnovi česar uravnava svoje [[vedenje]].
Čustveni izrazi so odvisni od genskih dejavnikov, zaradi katerih so nekateri izrazi univerzalni, pa tudi od [[kultura]]kulturnih dejavnikov. Vsak čustveni izraz je mešanica prirojenih in pridobljenih elementov. Človek se v procesu [[socializacija|socializacije]] nauči, kako in koliko je zaželeno čustva izražati. Razlikujejo se tudi situacije, v katerih je čustva primerno in zaželeno izražati.
Uspešnost prepoznavanja čustev je odvisna od števila dosegljivih [[informacija|informacij]]. Pomembno je, da poznamo [[kultura|kulturna]] pravila izražanja čustev (bomo laže ocenili, kdaj ljudje namenoma izražajo čustvo …). Za večino ljudi je najpomembnejši ključ glas v kombinaciji z mimiko obraza, [[vedenje]]m, besednimi sporočili in s situacijo, v kateri je čustvo nastalo.
== Razvoj in zrelost čustvovanja ==
Razvoj čustev gre v smeri od vzburjenja (pozitivnega ali negativnega) k vse bolj diferenciranim čustvom. Najprej se razvijejo osnovna čustva (veselje, žalost, presenečenje, strah, jeza), kasneje pa sestavljena (sram, krivda, ljubezen, ljubosumje). Čustven razvoj je tesno povezan s [[Socialna kognicija|kognitivnim]] in socialnim razvojem. Učimo se jih s [[klasično pogojevanje|klasičnim pogojevanjem]] (vzpostavitev povezave med nevtralnim dražljajem in dražljajem, ki izzove čustvo) in [[modelno učenje|modelnim učenjem]] (opazovanje obraznih izrazov čustev in vedenjev z določenimi situacijami pri starših).
{| class="wikitable"
|-
! Starost !! Čustveni izraz !! Primeri situacij, ki sprožijo čustven izraz
|-
| ob rojstvu || Zanimanje, distres, gnus, nasmešek pri novorojenčku || Novost ali gibanje, bolečina, »agresivni« okusi, pojavi se spontano, brez poznanih vzrokov.
|-
| 3. - 6. teden || Ugodje/socialni smehljaj (predhodnik veselja) || Človeški glas, ploskanje z otrokovimi ročicami, smejoč se obraz.
|-
| 2. - 3. mesec || Žalost, previdnost (predhodnik strahu), frustriranost (predhodnik jeze), presenečenje || Boleč medicinski postopek, obraz neznanca, omejitev, preprečevanje gibanja, lutka, ki skoči iz škatle.
|-
| 7. mesec || Strah, jeza, vesolje || Popolna novost, nenadni dražljaj, višina, preprečeno dejanje, nesposobnost dokončanja akcije, odziv na pozitivne izkušnje.
|-
| 12. - 18. mesec || Sram || Neuspeh pred izvajanju dejavnosti ob prisotnosti drugih oseb.
|}
Za normalen duševni in osebnostni razvoj posameznika je pomemben nemoten čustveni razvoj. V primeru neustreznih ali pomanjkljivih čustevnih stikov govorimo o [[Čustvena deprivacija|čustveni deprivaciji]]. Čustvena navezanost med dojenčkom in starši je za nadaljnji razvoj otroka zelo pomembna, saj je osnova za razvoj in doživljanje sebe. Pomembni so tudi odnos med staršema, vzgojni slog, ambicije staršev ter [[čustvena zrelost]] staršev. Otroci, ki v zgodnji mladosti niso doživljali čustvenih spodbud iz okolja, lahko slabo razvijejo čustvovanje. Slabo vpliva tudi prekomerno obremenjevanje, zaradi katerega se kopičijo negativna čustvovanja (občutja krivde, strahu, tesnobe, pobitosti, sramu ipd.).
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|čustvo|Čustvo}}
== Viri in literatura ==
* Babšek, B. (2007). Psihologija. Skrivnosti sveta v nas. Priročnik za psihologijo v gimnazijskem programu. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
* Kompare, A. et al. (2006). Psihologija: spoznanja in dileme. Učbenik za psihologijo v 4. Letniku gimnazijskega izobraževanja. Ljubljana: DZS.
* Vesel, J. e tal. (2004). Psihologija: spoznanja in dileme. Delovni zvezek za 4. letnik gimnazijskega izobraževanja. Ljubljana: DZS.
[[Kategorija:Psihologija]]
| |||