Cleveland Abbe: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ZéroBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: fr:Cleveland Abbe
T@Di (pogovor | prispevki)
Vrstica 7:
Leta [[1857]] je Abbe diplomiral na [[šola|šoli]], ki se danes imenuje [[kolidž]] [[mesto|mesta]] New York [[Univerza New York|Univerze New York]]. Potem ko je nekaj let učil na [[Univerza v Michiganu|univerzi v Michiganu]], je za [[Zvezna vlada Združenih držav Amerike|ameriško vlado]] izvršil nekaj [[geodezija|geodetskih]] meritev. Od leta [[1864]] do [[1866]] je živel v [[Rusija|Rusiji]], kjer je študiral [[astronomija|astronomijo]] v [[Observatorij Pulkovo|Pulkovem]] pri [[Otto Vasiljevič Struve|Ottu Struveju]], ki je leta [[1862]] nasledil svojega očeta pri vodstvu [[observatorij]]a.
 
Po vrnitvi so Abbeja imenovali za predstojnika observatorija v Cincinnatiju. Na tem mestu je postal slaven, ker je na osnovi [[telegraf]]skih sporočil, ki jih je dobival o [[nevihta]]h, pričel sestavljati in objavljati [[vremenska napoved|vremenske napovedi]], podobno kot je to počel J. Henry na Smithsonovem inštitutu, [[Univerza Harvard,|Univerze Cambridge, MassHarvard]]. Prvo napoved je Abbe objavil [[1. september|1. septembra]] [[1869]]. Kmalu so postale zelo razširjene in tokrat je ameriška [[vojska]] hitro ukrepala. Ustanovila je zvezdni urad, ki ga je vodil neki [[general]], njemu pa so ponudili mesto znanstvenega sodelavca. Mesto je sprejel in leta [[1871]] začel redno, trikrat na dan, izdajati vremenske napovedi. Leta [[1891]] so urad preimenovali v Meteorološki zavod ZDA (US Weather Bureau). Na mestu glavnega meteorologa je ostal vse do leta 1916. V javnosti pa je znan kot oče meteorološkega zavoda. Poučeval je tudi [[meteorologija|meteorologijo]] na univerzi[[Univerza JohnsJohnsa HopkinsHopkinsa|Univerzi Johnsa Hopkinsa]] v Baltimoreu, Maryland in opravil mnogo raziskav. Ko so se zaradi napredka prometa in komunikacij razdalje na [[Zemlja|Zemlji]] skrajšale, se je pomen vremenskih napovedi še povečal. Telegrafu so se kmalu pridružila [[radio|radijska]] poročila, [[meteorološki balon]]i, [[radar]]ji in končno [[umetni satelit]]i, ki danes nadzirajo nastajanje [[oblak]]ov s položajev nad [[ozračje]]m.
 
Bil je tudi med tistimi, ki so predlagali uvedbo standardnih časovnih območij ali pasov (con). Pred koncem [[19. stoletje|19. stoletja]] je imelo vsako področje svoj krajevni čas, ki je bil bolj ali manj prilagojen karjevnemu [[lega|položaju]] [[Sonce|Sonca]]. Različni krajevni časi pa tedaj niso povzročali posebnih težav, saj so bile potovalne [[hitrost]]i zelo majhne. S prihodom [[železnica|železnice]] so nastale tudi prve težave. Sestavljanje [[vozni red|voznih redov]] je postalo skoraj nemogoče. Na osnovi članka, ki ga je objavil leta [[1879]], je vlada uradno uzakonila časovni sestav, ki ga je prej zase uporabljala železnica. Leta [[1883]] so ZDA razdelili na štiri območja z različnimi standardnimi časi. Za standardni čas vsakega pasu pa so izbrali povprečje časov tistega področja. Sestav časovnih pasov danes uporabljamo po vsem svetu. S pričetkom [[letalstvo|letalskega]] prometa je ta razdelitev postala še bolj potrebna in koristna.