Udornica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m Avtomatizirana zamenjava besedila
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m rektgr
Vrstica 1:
'''Udornica''' je [[kras|kraška]] [[kraška dolina|dolina]], ki je nastala zaradi udora [[jama|jamskega]] [[strop]]a, kar je jamo nekako odkrilo in jo spremenilo v dolino. S časom se ta dolina lahko poraste in pojavijo se [[kraški izvir|izviri]] na enem koncu in [[ponor in požiralnik|ponori]] na drugem. To so seveda ostanki [[reka|reke]], ki je nekdaj potekala po jami.
 
==Nastanek==
Ne smemo misliti, da vsi udori nastanejo mahoma, z enim samim ugrezom velike količine površja. Kjer se je to zgodilo, so na dnu razvidni ostanki podornih mas, a gre vedno za manjše primere [[vrtača|vrtač]]. Za pravilno razumevanje udornic je treba upoštevati predvsem njih velikost. Jame, ki bi z udorom lahko ustvarile tako velike doline, bi morale biti ogromne. Tako prostornih jam, oziroma dvoran v jamah, pa skorajda ni. Zato se je utrdilo mnenje, da so udorne doline nastale postopoma in zelo počasi iz [[kamin]]a med površjem in jamo ali celo iz skromne razpoke v prepustnih [[tla|tleh]]. V [[ledena doba|ledeni dobi]] je skalovje zaradi mraza mehanično razpadalo in površinska voda (predvsem [[dež]]evnica) je skozi kamin ali razpoko nosila v podzemlje grušč, ki je pri tem nastajal. Kamin se je razširjal v [[lijak]] in [[korozija]] ter [[erozija]] sta se tako pospeševali bodisi na površini kot v podzemlju. Na dnu kamina ali razpoke so bila seveda neprepustna tla, po katerih si je voda iskala poti vse naokoli in s seboj nosila grušč ter ustvarjala skledasto dno bodoče udornice. S časom se je kamin ali razpoka vedno bolj širila in izpodjedala lastne stene, dokler ni prišlo do velikih udornic, kot jih poznamo danes.
Vrstica 11 ⟶ 12:
Čeprav bi dala beseda misliti na luknjo »brez dna«, ali vsaj zelo globoko votlino, kraško izrazoslovje uporablja ta izraz le za navpične jame katerekoli vrste. Večinoma so to '''udorna brezna''', ki so popolnoma enaka koliševkam, le z zelo majhnim [[premer]]om, a prav tako porasla z gozdom. Lahko so pa tudi prave kraške jame, ki se strmo navpično spuščajo v globino in jih zato ni mogoče obiskati brez planinske jamarske [[oprema|opreme]]. Ta brezna so seveda brez vsakršnega [[rastlina|rastlinstva]]. Krasijo jih pa [[kapnik]]i, podzemni [[slap]]ovi, [[ledenik|ledeniške]] oblike.
 
[[Kategorija:KrasKraški pojavi]]
 
[[Kategorija:Kras]]