Esej: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m še sloga |
m pnp |
||
Vrstica 1:
'''Esej''' je ena od [[proza|proznih]] literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problema<ref name=EB>http://www.britannica.com</ref><ref name=Stuhec>Miran Štuhec. ''Slovenska esejistika od začetkov do leta 1950''. Študentska založba. 2010</ref><ref name=Miran>Miran Štuhec. ''Slovenska esejistika v 2. polovici 20. stoletja''. 2003, str. 17</ref><ref name=Kmecl>Matjaž Kmecl. ''Mala literarna teorija''. 1976, str. 308-309</ref>. Stališče lahko argumentira s primeri.<ref name=EB/><ref name=Miran/><ref name=Kmecl/> Po Štuhcu esejistove sodbe v tekstu niso dokončne, saj slednji verjame v relativnost spoznanj in sklepov.<ref name=Stuhec/> Po [[Miran Štuhec|Štuhcu]] in [[Janko Kos|Kosu]] je za esej značilno nazorno in živo nizanje misli, esejist pa v svoj tekst vključuje asociacije, ki se mu porajajo med pisanjem.<ref name=Stuhec/><ref name=Miran/> Pri povezavi eseja z didaktičnostjo se mnenja razhajajo. [[Matjaž
Glede vprašanja, ali je esej samostojna literarna zvrst, se teoretiki razhajajo. [[György Lukács|Lukács]] pravi, da ima esej amorfno obliko in še ni prehodil poti osamosvojitve, kot jo je njegov brat — pesništvo: pot razvoja iz primitivne, neizoblikovane enotnosti znanosti, etike in umetnosti.<ref name=Poniz>Denis Poniž. ''Esej''. Literarni leksikon. 1989. str.30</ref> Nasprotno pa Hass in Hennecke govorita o eseju kot o četrti literarni zvrsti.<ref name=Poniz/> Kmecl je v svoji knjigi<ref name=Kmecl/> protiven, na enem mestu označi esej kot v osnovi strokovno razpravo. [[Denis Poniž|Poniž]], [[Nada Barbarič|Barbaričeva]] in [[Marjan Štrancar|Štrancar]] pa pravijo, da je esej na meji med čisto beletristiko in pisanjem, ki uporablja prvine filozofsko-logičnega oziroma znanstvenega mišljenja.<ref>Denis Poniž, Nada Barbarič, Marjan Štrancar. ''Esej in šolski esej. 1994</ref>
Vrstica 9:
Esej je ena od književnih zvrsti, ki jo je zelo težko opredeliti, saj v njem najdemo značilnosti tako literarnih kot neliterarnih besedilnih vrst. Poniž v svoji knjigi ''Esej'' piše, da če je interes avtorja pesništvo, esej prestopa v literarne vrste, tj. v [[pesem v prozi]], [[črtica|črtico]], [[novela|novelo]], [[roman]], če pa je interes znanstveni, pa esej prestopa v območje polliterarnih ali neliterarnih vrst, kot na primer v [[znanstvena razprava|znanstveno razpravo]], [[traktat]], [[literarna kritika|literarno kritiko]] itd.
Njegova vsebina in forma sta nedoločljivi oz. poljubni. Esejist lahko piše o vsem, seveda pa obstajajo obdobja, ko so bile nekatere teme bolj priljubljene kot druge. Tako so za angleški esej 2. polovice [[16. stoletje|16. stoletja]] značilne vrtnarske teme, v esejih iz obdobja [[romantika|romantike]] zasledimo veliko ironičnih in humorističnih prvin, v 2. polovici [[17. stoletje|17. stoletja]] pa sta bila v Angliji priljubljena [[didaktološki esej|didaktološki]] in [[poetološki esej|poetološki]] esej v verzih. Sploh slednji je postal znova popularen konec [[19. stoletje|19. stoletja]] z avtorji, kot so [[André Gide]], [[Thomas Stearns
Kljub vsej nedoločnosti pa obstajajo določene značilnosti, ki so skupne vsem esejem, sicer o njem sploh ne bi mogli govoriti:
| |||