Rimsko naselbino so ustanovili leta [[35 pr. n. št.|35 pr. Kr.]] veterani druge galske [[rimska legija|rimske legije]] kot ''Colonia Julia Firma Secundanorum '''Arausio''''', ki je postala središče obsežnega ozemlja severne Provanse. Kraj, sprva poimenovan po galskem vodnem božanstvu, je šele kasneje dobil povezavo s sadjem [[pomaranča|pomaranče]]. V 4. stoletju je bila v njem ustanovljena škofija, ki je gostila dve sinodi ( v letih 441, 529). Slednja je bila pomembna zaradi [[Pelagij]]eve [[Pelagianizem|herezije]]. Škofija je obstajala vse do [[francoska revolucija|francoske revolucije]], ko je bila formalno ukinjena s [[konkordat (1801)|konkordatom]] leta 1801, njeno ozemlje pa je bilo priključeno škofiji v [[Avignon]]u.
Suvereni [[karolingi|karolinški]] [[grof]]je Oranga, glej [[OranjskiOranski]], so izvirali iz 8. stoletja, nasledstvo je prešlo na gospostvo [[Baux]], ki je postalo povsem neodvisno z razpustitvijo [[Arležansko kraljestvo|Arležanskega kraljestva]] po letu 1033. Leta 1163 je bil Orange znotraj [[Sveto Rimskorimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetorimskega cesarstva]] povzdignjen na raven [[Kneževina Orange|kneževine]].
Ko je [[Nassau-Dillenburg|nassavski]]ski grof [[Viljem I. OranjskiOranski|Viljem Tihi]] podedoval naslov oranjskegaoranskega kneza leta [[1544]], je sama kneževina bila vključena v posesti novonastale hiše [[Orange-Nassau]]. To jo je v času [[Francoske verske vojne|verskih vojn]] postavilo na protestantsko stran. Ob začetku [[Osemdesetletna vojna|osemdesetletne vojne]] leta [[1568]] je Viljem kot poveljnik vodil [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (prvi del)|boj za Nizozemskonizozemsko neodvisnost]] od Španije, po njegovi usmrtitvi leta [[1584]] pa ga je na tem mestu zamenjal njegov sin [[Mavricij OranjskiOranski|MauriceMavricij OranjskiOranski]], ki je utemeljil neodvisnost [[Republika združenih nizozemskih provincNizozemska|Republike nizozemskih provinc]], kasnejše [[Nizozemska|Nizozemske]], kateri še danes vlada rodbina Orange-Nassau. Princ Viljem OranjskiIII. Oranski je vladal Angliji kot [[Viljem III. Angleški]] (1650-1702). Ime Orange se nahaja tudi drugod po svetu pod nizozemskim vplivom, npr. [[Oranje|Slobodna država Oranje]] v [[Republika Južna Afrika|Južnoafriški republiki]], tako so jo poimenovali [[Buri]], nekdanji naseljenci tudi nizozemskega porekla.
Mesto Orange je ostalo del razpršenih nassauškihnassavskih posesti vse do njegove osvojitve s strani francoskih sil pod [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV.]] [[1672]] med [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemsko vojno]], s [[Utrechtski mir|sporazumom]] v [[Utrecht]]u [[1713]] pa je bilo dokončno predano Franciji. Po francoski revoluciji je bil prvotno v departmaju [[Drôme (departma)|Drôme]], nato v [[Bouches-du-Rhône]], na koncu pa pristal v departmaju Vaucluse.
V mestu se danes nahaja oddelek [[Francoska tujska legija|Francoske tujske legije]] - ''armored 1er REC'' (prvi tujski konjeniški polk).
