Al Hvarizmi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Slovenjeno ime sedaj ustreza arabskemu - glej tudi "pogovor"
m tn
Vrstica 5:
Al-Hvarizmi je bil [[Uzbeki|uzbeškega]] porekla. Je najpomembnejša osebnost zgodnje zgodovine arabske [[matematika|matematike]]. Je eden od največjih znanstvenih umov islama. V večji meri je vplival na matematično misel kot noben drug srednjeveški pisec. Delal je v al-Mamunovi akademiji, ''Bajt al-hikmi'' (Hiši modrosti) v [[Bagdad]]u kot knjižničar skupaj z al-Hasibom in na [[Observatorij Bagdad|Observatoriju v Bagdadu]].
 
Napisal je več knjig o matematiki in [[astronomija|astronomiji]], od katerih je delno ohranjeno v kopijah pet. Leta [[820]] je predelal arabske prevode [[Brahmagupta|Brahmaguptinih]] del, ki jih je naročil kalif al-Mamun. Tudi sam je leta [[825]] napisal knjižico, kako računati z indijskimi [[številka]]mi. V tej svoji [[aritmetika|aritmetiki]] je pojasnil indijski [[številski sestav|sestav zapisovanja števil]], ''hisab al-Hindi'', desetiški sistem. Čeprav je ta izvirnik v [[arabščina|arabščini]] izgubljen, obstaja tudi [[Adelard]]ov [[latinščina|latinski]] prevod iz [[12. stoletje|12. stoletja]]. Al-Hvarizmi je zapustil pisanje [[število|števil]] s črkami in jih je začel označevati s številkami, vključno z ničlo. Te številke, ki so jih Arabci prevzeli leta [[814]], je leta [[820]] imenoval ''hindi'' [[števka|števke]] in s tem pokazal na njihovo indijsko poreklo. Ta knjiga je bila eden od virov, ki so zahodno Evropo seznanili z decimalnim sistemom mestnih vrednosti. Naslov prevoda ''Algorithmi de numero Indorum (indico)'' je našemu matematičnemu jeziku dodal izraz [[algoritem]], kar je latinizacija avtorjevega imena. Nekaj podobnega se je zgodilo z njegovo [[algebra|algebro]] ''Račun integriranja in enačb'' (''Hisab al-jabr wal-muqabala'', ''Hisab Al Gebr w´ al mukvabalah'', ''L' al´ djebr ou ´al mukabalach'', ''Al-jabr wa´l muqabala'', ''Al-kilab al-muchtasar fi fisab al-džabr wa-I-mugabala'', ''Hisab algabr valmukabalah'', ''Al Gebr or´al mugabalah'', ''al - Jabr Hisab w-al-Muqabalah'', ''Al džebr v´almukabala'') (dobesedno: ''Veda o zožitvi in krajšanju'' ali tudi ''Računski postopek za dopolnjenje (dopolnjevanje) in izenačenje (izenačevanje)'', kar verjetno pomeni znanost o [[enačba]]h), ki jo je napisal po nalogu kalifa al-Mamuna leta [[830]]. To algebro, o kateri se je ohranilo arabsko besedilo, so na Zahodu spoznali po Robertovem latinskem prevodu iz okoli leta [[1145]] (prevedel ga naj bi tudi [[Gerard da Cremona|Gerard]]) in beseda ''al-jabr'' (''Al Gebr'', ''al' djebr'', ''al - džabr'', ''Al-jabr'', ''algabr'')}, ki so jo Arabci v [[Španija|Španiji]] izgovarjali približno kot ''al-gabr'', je postala sinonim za vso algebro, ki do srede [[19. stoletejestoletje|19. stoletja]] res ni bila nič drugega kot znanost o enačbah. Kot nasledstvo arabske nadrejenosti v Španiji je tudi beseda brivec, ki so ga imenovali tudi algebrist, to je tisti, ki popravlja zlomljeno in lepilec. V njej je več kot 800 primerov, katere so že prej uporabljali Neobabilonci. Njegova knjiga obravnava [[linearna enačba|linearne]] in [[kvadratna enačba|kvadratne enačbe]], toda brez kakršnegakoli [[algebra|algebrskega]] simbolizma in celo brez
diofantskega retoričnega simbolizma. Med enačbami so tile trije tipi: