|
Služabniki prižigajo luči v razdejani grajski dvo¬rani, da bi jo pripravili za sprejem gostov zblaznelega vojvode. Dvomi norček Ecco zaupa Petrucciu in Cristoforu, da mu je Lorenzo naročil, naj posta¬ne njegov ogenj, vendar ga nihče ne jemlje resno. Francesca prosi zbrane dvorjane in služabnike, naj prizanesejo neprisebnemu vojvodi, Ecco pa se iz¬muzne, da bi izvršil gospodarjev ukaz. Pojavi se vojvoda in najprej nagovori prijatelja Cristofora, vendar ga zares ne prepozna, prav tako ne upravi¬telja Petmccia in svoje žene Francesce. Ta je moč¬no razburjena, zato jo Lorenzo sklene pomiriti z glasbo. Romualdo zapoje pesem o ljubezenski sreči mladega vojvode, toda Lorenzo ga zaustavi ter sam nadaljuje s petjem. Vojvoda v ekstazi izpove svojo pripadnost resničnemu gospodarju sveta satanu. Svetloba za okni narašča, dvorano pa zajame pre¬plah. Lorenzo napove prihod vladarja nebes in ze¬mlje, zato naroči gostom, naj pokleknejo. V dvora¬no prihiti ožgan Ecco, za njim pa se podijo sluge, ki ga želijo ujeti, saj je zanetil požar. Lorenzo za¬ščiti oslepelega Ecca, s katerim nato skupaj priča¬kujeta prihod vsemogočnega. Francesca prosi svo-jega ljubega, naj se reši tudi Cristoforo ji ponudi pomoč pri reševanju, toda zaman. Francesca in Cristoforo se rešita, le Ecco in Lorenzo se izgubita v plamenih, čakajoča na osvoboditev vseh vezi in na svojega stvarnika.
===Drugo dejanje===
Grad Lorenzove duše.
Lorenzo se vrne v dvorano, kjer poteka spopad med Rdečimi in Črnimi maskami. Iz vsepovsod sili tema. Povabljene maske ga obtožijo umora. Lorenzo daje vtis, da je okamenel. Ugasne še plamen zadnje bakle in vse zagrne mrak.
Grad Lorenzove hiše.
Povsod črnina, le v soju sveč se Lorenzo sklanja nad truplo vojvode di Spadara. Iz teme spomina ostajajo osebe, ki razkrivajo resnico njegovega življenja (odnos do žene, podložnikov, služabnikov in prijateljev). Razodene se vsa prikrita človeška zloba, poželjivost in hinavščina, ki je bila skrita za maskami. Edino Ecco ostane v stiku z novim Lorenzom. Spozna, kaj vse ga ovira in sklene postati njegov očiščujoči ogenj.
Grad vojvode di Spadaro.
Na prošnjo donne Francesce so vsi zelo obzirni do Lorenza, misleč da je bolan, on pa jim naznani, da pričakuje goste. Čeprav to vsi razumejo kot blodnjo, spet razsvetlijo grad. Lorenzo na zunaj svojih bližnji ne prepozna, sledi pa cilju, ki mu ga pomaga doseči Ecco - uničiti svet laži in tako premagati temne sile.
Spomini, ki mu jih prikliče žena, v njem obudijo starega Lorenza. Zapoje pesem, ki se sprevrže v himno Satanu.
Vtem dvorano zajame ogenj, ki ga je podtaknil Ecco. Lorenzo se zave, prekliče vse izrečene besede in napove prihod [[Bog]]a, kralja nebes in zemlje.
V dvorano priženo ožganega in oslepelega dvornega norca, ki ga Lorenzo sprejme kot brata in zaščiti pred pobesnelimi služabniki.
Ob zvokih [[benedictus]]a ogenj prežene črne maske in očisti vsega zemeljskega, tudi vojvodo in dvornega norca.
Vse zajame ogenj.
{{umetnostna škrbina}}
[[Kategorija:Opere]]
[[Kategorija:1929 v glasbi]]
|
