Črne maske: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 34:
== Vsebina ==
PRVO DEJANJE
Prva slika
V veličastnem dvorcu se pripravljajo na maškarado. Vojvoda Lorenzo di Spadaro, njegova žena Francesca ter njuni podaniki nestrpno pričakuje¬jo nadvse odlične goste. Cristoforo obvesti vojvo-do, da bodo zaloge kakovostnega vina kmalu pošle. Lorenzo ukaže upravitelju Petrucciu, naj osvetli ce¬sto in spusti dvižni most, da bodo gostje lahko pri¬šli v grad. Ko se pridružijo še muzikanti, Lorenzo pozdravi prišleke in jim ponudi svoje gostoljubje. Z občudovanjem si ogleduje maske in ugiba, kdo se skriva za njimi, vendar ne prepozna nikogar. Ko se pojavi rdeča maska z motivom ovijajoče se kače, Lorenzo ugiba, ali se za njo skriva gospa Emilija, toda maska odvrne, da predstavlja njegovo srce. Lorenzo zavrne namig, da bi bilo njegovo srce pol¬no kač, druga maska pa pokaže na pajka in ga vpra¬ša, ali ni nemara prav takšno tudi njegovo srce. Vojvoda znova zanika in doda, da mu srce napol¬njuje ljubezen, pajek pa ga povabi na lov v grajski stolp. Vstopajo nove maske s poudarjeno obrazno šminko med njimi so mrtveci, pohabljenci in izrodki. Navdušeni gostitelj želi ugotoviti, kdo jih je ustvaril, maske pa mu odgovorijo, da je to bila smrt. Gostje potarnajo, da je v dvorani pretemno in prehladno, Lorenzo pa zaman kliče Petruccia in Cristofora, ki sta izginila neznano kam. Cristoforu podobna maska obvesti vojvodo, da je vino posta¬lo rdeče kot hudičeva kri in močno kot kačji strup. Ker pa vojvoda temu ne verjame, želi sam posku¬siti vino. Po prvih požirkih osupel spozna, da se je z vinom res zgodilo nekaj nenavadnega. Kmalu prispejo še nove maske, ki prihajajo iz teme, in Lorenzo jih pozdravi. Gostje ugotavljajo, da je bil vojvoda sila nepreviden, ko je tako razsvetlil grad Dvorni norec Ecco želi razkrinkati maskirane go¬ste, toda s svojimi neuspelimi poskusi izzove le smeh. Ecco užali dolgo sivo masko, ki ga udari in zbije na tla, norček pa se umakne na varno. Začne
se razlegati divja in zlohotno zveneča glasba, ki jo želi Lorenzo prekiniti, toda vodja muzikantov mu zatrjuje, da igrajo le tisto, kar jim je bilo naroče¬no. Mimo prikoraka nenavadna skupina grbastih stark, ki naznanjajo prihod kraljice v objemu na¬pol pijanega konjskega hlapca. Grda maska poja¬sni ogorčenemu vojvodi, da se je kraljici in hlap¬cu rodil očarljiv sin. Lorenzu se nato potoži ranje¬ni Ecco in ga prosi za kakšno masko, da bi se še sam preoblekel. Vojvoda je užaloščen, ker ga hoče norček zapustiti, vendar le privoli pod pogojem, da poišče Francesco. Pred Lorenzom se nato pri¬kaže lepa maska, ki spominja na Francesco, čeprav je v resnici podoba njegove laži. Nato vojvoda za¬gleda še neznan stvor, ki ponazarja njegove mrač¬ne misli. Groteskna glasba se stopnjuje, Lorenzu pa se zvrti v glavi in izgubi občutek za realnost. Maske so vse bolj napadalne in se poigravajo z Lorenzom, ki se jim zaman hoče izmuzniti in po¬iskati Francesco. Vojvoda se odloči znova prekini¬ti glasbo, medtem pa se nenadoma pojavi ena od črnih mask, ki spominja na nočno veščo, in pov¬zroči zmedo med drugimi maskami. Vojvoda na¬pove pevca Romualda, ki naj bi zapel njegovo pe¬sem. Med Romualdovim petjem Lorenzo ugoto¬vi, da to ni njegova pesem, saj je pevec v njej ime¬noval satana za vladarja sveta in Lorenzove duše. Maske z vreščanjem pokleknejo pred vojvodo ka¬kor v pozdrav hudičevemu vazalu, prestrašen glas pa naznani prihod nepovabljenih...
Druga slika
V grajski knjižnici sedi Lorenzo, prebira listine in premišljuje o svoji nejasni preteklosti. Sprašuje se, ali je vse, kar prebira o svojem izvoru, res. Le kdo je potem resnični vladar sveta bog ali hudič? Lorenzo podvomi v pristnost svojega viteške¬ga rodu in se sprašuje, ali je nemara sin konjske¬ga hlapca. Nenadoma se zaslišijo hitri koraki in v sobo prihiti njegov dvojnik. Vsak je prepričan v prevarantstvo drugega, zato se kot nasprotnika ali je nemara sin konjske¬ga hlapca. Nenadoma se zaslišijo hitri koraki in v sobo prihiti njegov dvojnik. Vsak je prepričan v prevarantstvo drugega, zato se kot nasprotnika spopadeta z meči. Pravi Lorenzo pade pod dvojnikovim mečem, slednji pa pomiluje poraženca, saj je postal žrtev krute maškaradne šale.
DRUGO DEJANJE
Tretja slika
Plesna dvorana v Lorenzovem dvorcu postaja ve¬dno bolj temna. Nepovabljene črne maske so se razživele in se zbirajo okrog svetlobe ter nadlegu¬jejo ostale maske. Te so nezadovoljne z vojvodovim gostoljubjem in pozivajo grajske sluge, naj dvigne¬jo most da bi preprečili nadaljnje vdiranje nepova¬bljenih gostov. Starke naznanijo prihod hudo ranje¬nega Lorenza, ki pa tega ni opazil. Vojvoda gostom pojasni svojo odsotnost videl je namreč moža, ki je prevzel njegov glas in izgled. Maske opozori¬jo Lorenza, da je krvav, ta pa ravnodušno odvrne, da to ni njegova kri. Ko ga maske vprašajo, koga je ubil, jim vojvoda ne zna odgovoriti, zato jih na¬poti v stolp, kjer naj bi ležalo truplo umorjenega. Gostitelj znova povabi maske, naj zaplešejo. V dvo¬rano plane truma črnih mask, Lorenzo pa občudu¬je igro med temo in svetlobo. Ko vojvoda zapoje uspavanko, mu črne maske z radovednostjo pri¬sluhnejo. Kmalu zatem se vrnejo gostje, ki so v stolpu našli truplo umorjenega vojvode, zato od prevaranta zahtevajo, naj sname svojo masko in prizna umor. Ta jih prepričuje, da je on sam pra¬vi Lorenzo di Spadaro, vendar mu otrpne obraz, kakor da bi zares nosil masko. Ko se tega zave, jo hoče sneti z obraza. Na pomoč zaman kliče zveste¬ga Cristofora in ženo Francesco. Lorenza zagrabi panika in kriče pade na tla, medtem pa črne ma¬ske preplavijo dvorano, pograbijo glasbene instru¬mente in divje trobijo. Gostje se poskušajo rešiti, toda črnih mask je preveč.
Četrta slika
V krsti grajske kapele leži umrli vojvoda. Njegov dvojnik se mu pokloni in ob slovesu nepričakovano naleti na dvornega norčka Ecca, ki se je medtem skrival v grajskem stolpu. Umrlemu se pride prva poklonit kmetica, katere hči je umrla na maškaradi, in prosi boga, naj mu prizanese zaradi njegove dobrote. Nato se poslovi še kmet, katerega sin je umrl v vojvodovi službi, vendar mu tega ne odpu¬sti. Med pritajenim petjem zbora pride k pokojni¬ku še Cristoforo, ki želi poiskati morilca. Dvojnik se Cristoforu zahvali za izkazano zvestobo in mu pokloni dve kaplji krvi iz pokojnikovega srca. Ko to vidi Ecco, vpraša, ali njemu nič ne pripada, dvojnik pa mu v zameno za poljub obljubi še več. Ecco se ustraši in odvrne, da naj vojvoda raje oživi, da se bosta odpravila na duhovno popotovanje. Ko nor¬ček zagleda bližajoče se služabnike, se ustraši pija¬nih surovežev in se skrije. Služabniki Pietro, Mario in Manucci ne pokažejo spoštovanja do svojega go¬spodarja, zato jih dvojnik nažene. Pokojnega obi¬šče tudi žena Francesca, mu izpove večno ljubezen in ga poljubi. Dvojnik se umrlemu zahvali za potr¬pežljivost zdaj sta sama in obsojena na večnost.
Peta slika
Služabniki prižigajo luči v razdejani grajski dvo¬rani, da bi jo pripravili za sprejem gostov zblaznelega vojvode. Dvomi norček Ecco zaupa Petrucciu in Cristoforu, da mu je Lorenzo naročil, naj posta¬ne njegov ogenj, vendar ga nihče ne jemlje resno. Francesca prosi zbrane dvorjane in služabnike, naj prizanesejo neprisebnemu vojvodi, Ecco pa se iz¬muzne, da bi izvršil gospodarjev ukaz. Pojavi se vojvoda in najprej nagovori prijatelja Cristofora, vendar ga zares ne prepozna, prav tako ne upravi¬telja Petmccia in svoje žene Francesce. Ta je moč¬no razburjena, zato jo Lorenzo sklene pomiriti z glasbo. Romualdo zapoje pesem o ljubezenski sreči mladega vojvode, toda Lorenzo ga zaustavi ter sam nadaljuje s petjem. Vojvoda v ekstazi izpove svojo pripadnost resničnemu gospodarju sveta satanu. Svetloba za okni narašča, dvorano pa zajame pre¬plah. Lorenzo napove prihod vladarja nebes in ze¬mlje, zato naroči gostom, naj pokleknejo. V dvora¬no prihiti ožgan Ecco, za njim pa se podijo sluge, ki ga želijo ujeti, saj je zanetil požar. Lorenzo za¬ščiti oslepelega Ecca, s katerim nato skupaj priča¬kujeta prihod vsemogočnega. Francesca prosi svo-jega ljubega, naj se reši tudi Cristoforo ji ponudi pomoč pri reševanju, toda zaman. Francesca in Cristoforo se rešita, le Ecco in Lorenzo se izgubita v plamenih, čakajoča na osvoboditev vseh vezi in na svojega stvarnika.
===Drugo dejanje===
| |||