Malarija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.2+) (robot Dodajanje: az:Malyariya
optimizacija sloga virov
Vrstica 14:
| MeshNumber = C03.752.250.552 |
}}
'''Malárija''' ([[italijanščina|italijansko]] mala aria - ''slab [[zrak]]'') je [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzročajo nekatere vrste [[zajedavec|zajedavskih]] [[pražival]]i iz [[razred]]a [[trosovci|trosovcev]], '''[[plazmodij]]i''' (''Plasmodium''). Najbolj razširjen je ''[[Plasmodium falciparum]]'', ki je odgovoren za večino smrtnih primerov okužb.<ref>Greenwood, Slack in Peutherer; Medical microbiology, 1992, str. 700.</ref> Letno se pojavi približno 350-500 [[milijon]]ov okužb<ref>[http://www.cdc.gov/malaria/facts.htm Malaria Facts]. Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC). Pridobljeno 10.09.2009.</ref> in od 1-3 milijonov [[smrt]]i, pretežno v [[tropi]]h in [[podsaharska Afrika|podsaharski Afriki]].<ref>{{cite journal | author = Snow, R.W., Guerra''s C.A., Noor A.M., Myint H.Y. in Hay S.Isod.''| title = The global distribution of clinical episodes of Plasmodium falciparum malaria | journal = Nature | volume = 434 | issue = 7030 | pages = 214–7 | year = 2005 | pmid = 15759000 | doi = 10.1038/nature03342}}</ref> Povzročitelja je odkril [[Francozi|francoski]] [[vojska|vojaški]] [[zdravnik]] [[Charles Louis Alphonse Laveran]], za kar je leta [[1907]] prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino|Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo]].<ref>[http://nobelprize.org/nobel_prizes/medicine/laureates/1907/laveran-bio.html »Biography of Alphonse Laveran«]. The Nobel Foundation. Pridobljeno 10.09.2009.</ref> [[Prenašalec]] (vektor) malarije je [[komar mrzličar]] (''Anopheles'').
 
Malarija se pojavlja tudi pri drugih sesalcih ([[netopir]]ji, [[glodalec|glodalci]], [[primat]]i), [[ptica]]h in [[plazilec|plazilcih]].
Vrstica 37:
 
== Diagnoza in zdravljenje ==
Mikroskopski pregled razmaza krvi je zelo specifičen, poceni in enostaven, vendar je njegova učinkovitost v revnih endemičnih predelih sveta majhna zaradi slabe opreme in neznanja kadra. Tako se vsako vročinsko stanje zdravi kot malarijo, ne glede na laboratorijske izvide: po nekaterih podatkih od 50-70 % diagnosticiranih ljudi nima malarije, zato prekomerna uporaba zdravil dodatno širi odpornost in terja razvoj in proizvodnjo novejših in dražjih zdravil. Obstajajo tudi t. i. hitri test za malarijo v obliki testnih lističev, na katerih so nanešena monoklonalna [[protitelo|protitelesa]] proti specifičnima [[antigen]]oma ''P.falciparum'' (PfHRP2 in pLDH); specifičnost za ''P.falciparum'' je nad 90 %. Pomanjkljivosti testa sta nižja specifičnost za druge vrste plazmodijev in trenutno visoka cena. Kljub temu so testi uporabni na potovanjih, v primeru epidemij plazmodija ''P.falciparum'', v mobilnih klinikah in klinikah, kjer je kvaliteta mikroskopiranja slaba ter v oredelih, kjer je cena simptomatskega zdravljenja višja od hitrega testa.<ref>Kšela, Trampuž; Novosti v preprečevanju, diagnostiki in zdravljenju malarije, 2006, str. 71-72.</ref>
 
Če malarijo opazimo dovolj zgodaj, jo lahko ozdravimo. Zadnjih 50 let se za zdravljenje uporabljata dve skupini [[antimalarik]]ov (zdravila, ki učinkujejo na povzročitelje malarije), in sicer [[antifolat]]i in [[kinolin]] vsebujoča zdravila. Med antifolate spadajo [[diaminopiridin]]i (npr. [[pirimetamin]] in [[trimetoprim]]), [[bigvadin]]i (npr. [[progvanil]] in [[klorprogvanil]]) in sulfatna zdravila (npr. [[sulfanamid]]i in [[sulfon]]i). Med kinolin vsebujoča zdravila spadajo kinhonski alkaloidi (npr. [[kinin]] in [[kinidin]]), [[8-aminokinolin]]i ([[primakvin]]) in [[4-aminokinolin]]i ([[klorokvin]] in [[amodiakvin]]). Uporabni so tudi nekateri [[antibiotik]]i ([[doksiciklin]], [[azitromicin]] in [[tetraciklin]]i). Težava pri vseh antimalarikih je, da plazmodiji nanje postajajo odporni, zato je izbira zdravila odvisna od območja, kamor potujemo, poleg tega pa so uporabne kombinacije omenjenih zdravil, npr. kombinacija [[atovakvon]]a in in progvanila. Samozdravljenje ({{lang-en|stand-by emergency treatment}}) je namenjeno popotnikom, ki za krajši čas potujejo v predele sveta, kjer je verjetnost okužbe majhna in kadar v 24 urah dostop do zdravniške pomoči ni mogoč. Pri tem oseba pri sumu na malarijo vzame vnaprej predpisano količino antimalarikov.<ref>Kšela, Trampuž; Novosti v preprečevanju, diagnostiki in zdravljenju malarije, 2006, str. 72.</ref>
 
Zaradi večje odpornosti proti antimalarikom in insekticidom so razvoju tri skupine [[cepivo|cepiv]]: ''cepiva prederitrocitne faze'' vplivajo na sporozoite in jetrne oblike, ''cepiva eritrocitne faze'' poskušajo posnemati razvoj pridobljene [[imunost]]i, ''cepiva faze gametogonije'' (''altruistična cepiva'') pa naj bi preprečila, da bi spolne oblike parazita, ki jih samica posrka iz okužene osebe, dokončala razvojni krog v komarju.<ref>Kšela, Trampuž; Novosti v preprečevanju, diagnostiki in zdravljenju malarije, 2006, str. 69.</ref>
 
== Preventiva ==
[[Slika:Malaria geographic distribution 2003.png|thumb|right|350px|Države z endemičnimi predeli malarije (rumeno).<ref>[http://www.dpd.cdc.gov/dpdx/HTML/ImageLibrary/Malaria_il.htm Malaria]. Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC). Pridobljeno 10.09.2009.</ref> Države brez tveganja za malarijo so označene zeleno.]]
Glede na dokumentacijo [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO) so pomembni trije elementi nadzora in preprečevanja malarije, in sicer zmanjševanje števila komarjev (uničevanje ugodnih bivališč, [[ličinka|ličink]] in odraslih oblik), hitra diagnoza in učinkovito zdravljenje v vseh endemičnih področjih ter dobro napovedovanje in hitro ugotavljanje izbruhov epidemij s takojšnimi ukrepi.<ref name=kt>Kšela, Trampuž; Novosti v preprečevanju, diagnostiki in zdravljenju malarije, 2006, str. 67.</ref>
 
Nekdaj so komarje množično zatirali z [[insekticid]]om [[DDT]] in s tem močno omejili malarijo. Kasneje ni več dajal večjih uspehov, saj so komarji nanj postajali odporni, izkazalo pa se je tudi, da je DDT močno [[kancerogen|rakotvoren]], zato je bila njegova uporaba prepovedana.
Vrstica 51:
Večanje in širjenje odpornosti komarjev na [[insekticid]]e je pripomoglo k hitrejšemu odkrivanju bioloških snovi, ki vplivajo na razmnoževanje in razvojni krog prenašalca. Primer take snovi je larvicidni [[toksin]] [[bakterije|bakterij]] ''[[Bacillus sphaericus]]'' in ''[[Bacillus thuringiensis|B. thuringiensis]]''. Toksin je izločen kot protoksin, ki postane toksičen za ličinke šele po tem, ko ga zaužijejo v hrani; tako je za višje razvite živali in okolje neškodljiv. Uporaba bioloških snovi je omejena predvsem zaradi specifičnosti za vrsto prenašalca, pa tudi zaradi visoke cene, nižje učinkovitosti v primerjavi z insekticidi in fizikalnih lastnosti (npr. občutljivost na [[ultravijolična svetloba|ultravijolično svetlobo]] (UV)).<ref name=kt/>
 
[[Repelent]]i, ki so nanešeni na kožo, zaščitijo samo uporabnika in so aktivni le nekaj ur. Na njihovo učinkovitost vplivajo okolje ([[temperatura]], [[Sonce|sončna]] svetloba, veter,...), sestava (koncentrat ali [[raztopina]]), izpostavljeni del kože in individulane lastnosti posameznika (potenje,...). Trenutno so kot repelenti v uporabi [[dietiltoluamid]] (DEET), pa tudi [[dimetilftalat]] (DMP), [[etileksandiol]] (Rutgers 612) in N-butil-N-acetil-3-etilaminoproprionat (35/35). Učinkovite so tudi impregnirane mreže proti komarjem, ki ponekaterih podatkih zmanjšajo pojav za malarijo značilnih znakov do 50 %, in impregnirana oblačila. Za impregnacijo se uporabljajo [[permetrin]], [[deltametrin]], [[lambdakihaltrin]] in [[alfametrin]].<ref name=kt2>Kšela, Trampuž; Novosti v preprečevanju, diagnostiki in zdravljenju malarije, 2006, str. 68.</ref>
 
Verjetno bi z manipulacijo [[gen]]ov komarja onemogočili razvoj parazita v njem. Tako bi naravno populacijo zamenjali z genetsko spremenjeno populacijo, v katerih spolno razmnoževanju parazita ne bi bilo možno.<ref name=kt2/>
 
== OpombeSklici in referenceopombe ==
{{opombe}}
 
== Viri ==
<div class="references-small">
* Greenwood D., Slack R.C.B., Peutherer J.F. (1992). ''Medical microbiology'', 14. izdaja. Edinburgh, London, Madrid, Melbourne, NY & Tokyo: Chruchill Livingstone, str. 700-702. ISBN 0-443-05787-7
* {{cite journal|author=Kšela, J. & Trampuž, A. (|year=2006). »|title=Novosti v preprečevanju, diagnostiki in zdravljenju malarije«. ''|journal=Medicinski razgledi '''|volume=45''''' (|issue=1), str. |page=65-74. ISSN |issn=0025-8121}}
</div>
 
== Zunanje povezave ==