|
== Esej in druge literarne zvrsti ==
MordaSmiselno je smiselno reči, da obstaja razlika med esejem in esejističnim pisanjem. Pisec esejistično lahko esejistično piše tudi [[potopis]], [[razprava|razpravo]], [[feljton]], [[spomin]]e, [[kritika|kritiko]], [[polemika|polemiko]], [[literarnozgodovinska razprava|literarnozgodovinsko razpravo]], itd. Da nek tekst lahko označimo za esej, ga moramo preučiti kot celoto in pogledati, ali ima vse značilnosti eseja. Tudi sam esej se lahko približuje drugim polliterarnim ali neliterarnim zvrstemvrstam in prevzema njihove značilnosti. [[Janko Kos]] je morda dobro podal idejogovori o zemljevidu eseja v obliki kroga, kjer je v sredini čisti esej, ko pa se začnemo oddaljevati od središča, pa se esej začne razcepljati na podzvrstipodvrste, na polemično, razpravno, feljtonistično, memoarsko, ipd.. spisje. Glede na sosednjo zvrstvrsto torej.
=== Esejizirani roman ===
PosebejV jetej treba omeniti tip esejiziranegavrsti romana, v katerem se prepletajo lastnosti esejskega in epskega besedila. Besedilo je preplet dveh postopkov, [[pripoved|pripovedovanja]] in [[esejiziranje|esejiziranja]]. Primer takega romana je ''[[S poti]]'' [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]]. V esejiziranem romanu pisatelj na »esejističen način (s postopnim kroženjem okrog problema) osvetljuje junakova vprašanja ali pa skozi pripovedovalčevo skepso postavi esejistične sestavine za podlago, s pomočjo katere se bralec laže znajde v romanu, v katerem ne vladajo več tradicionalne krajevno-časovne in vzročno-posledične povezave«.<ref>''Branja 3''. 2003, str. 249</ref>
Skozi pripovedovalca pisatelj izraža svoja razmišljanja o filozofiji in estetiki. Avtor med zgodbo umešča odlomke, ki na videz nimajo nobene zveze z osrednjo temo in v katerih gre predvsem za esejistično razmišljanje in razkrivanje pripovedovalčevih misli in pogledov.
=== Esej in razprava ===
Esej je na nek načinnekakšna razprava, saj avtor polemizira in teorizira o določenem problemu. VendarObstajajo pa obstajajo razlike med [[znanstvena razprava|znanstveno razpravo]] in esejem. Največja razlika je morda v tem, da je razprava sistematična. AddisonV pravi, darazpravi so v razpravi »avtorjeve misli bolj jasne in bolj razkrivajo svoj pomen in smer, kamor vodijo«.<ref>Chris Anderson. ''Literary Nonfiction: theory, criticism, pedagogy''. Southern Illinois University. 1989, str. 158</ref> Obratno se esejistu ni treba ukvarjati s strukturo eseja, dovolj je, če ima o temi več različnih misli in svoj pogled, ki ga želi posredovati.
V znanstveni razpravi je cilj razviden in določen že vnaprej. Pot od zastavitve problema do njegovega opisa in razrešitve je ena, obratno v eseju avtor opisuje več možnih poti, postopkov do cilja, ki pa ni jasen in zamejen že v začetku. Esejist lahko uporabi nepreverljive podatke, spremeni predmet razprave med pisanjem. Esej je lahko fragmentaren in ima več metod, avtor se v njem odkriva, uporablja nove stileme. V razpravi pa mora avtor zavzeti neosebno, oz. nadosebno stališče. Metodologija je jasna, avtor opiše izhodišče, raziskovalni postopek ter rezultate. Pri tem mora uporabljati pojme, ki ustrezajo njegovi stroki oz. temi, o kateri piše.
|
