Wikipedija

Globoka venska tromboza: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
cobiss
Opombe in slika.
Vrstica 1:
[[Slika:DVT2010.JPG|thumb|Globoka venska tromboza desne noge. Opazni sta oteklina in rdečina.]]
'''Venska tromboza''' je nastanek [[trombus]]a v globoki [[vena|veni]], ki povzroči popolno ali delno zaporo [[žila|žile]].<ref name=interna>{{cite book |last1=Kocijančič, A |first1=Mrevlje, F |coauthors=Štajer, D|title=Interna medicina |origyear=2005 |publisher=Littera picta |location=Ljubljana |cobiss=217601536 |pages=124–136}}</ref> Najpomembnejši zaplet nezdravljene akutne proksimalne venske tromboze je [[pljučna embolija]]. To je zamašitev ene ali več pljučnih arterij. [9] Potencialna posledica tromboemboličnega dogodka je ishemična nekroza distalnega tkiva – infarkt.<ref name=robbins>{{cite book |last1=Robbins S |first1=Cotran R| title=Pathologic basis of disease |origyear=2005 |publisher=Elsevier Saunders |location=Philadelphia |cobiss=2744852 |pages=124–136}}</ref> Pozna posledica prebolele venske tromboze je potrombotični sindrom, ki se razvije več let po preboleli venski trombozi. Zanj je značilno stalno otekanje prizadetega uda, pri napredovanju bolezni pa tudi pojavljanje golenskih razjed. [9]▼
 
▲'''Venska tromboza''' je nastanek [[trombus]]a v globoki [[vena|veni]], ki povzroči popolno ali delno zaporo [[žila|žile]]. Najpomembnejši zaplet nezdravljene akutne proksimalne venske tromboze je [[pljučna embolija]]. To je zamašitev ene ali več pljučnih arterij.<ref name=interna>{{cite book |last1=Kocijančič, A |first1=Mrevlje, F |coauthors=Štajer, D|title=Interna medicina |origyear=2005 |publisher=Littera picta |location=Ljubljana |cobiss=217601536 |pages=124–136}}</ref> Najpomembnejši zaplet nezdravljene akutne proksimalne venske tromboze je [[pljučna embolija]]. To je zamašitev ene ali več pljučnih arterij. [9] Potencialna posledica tromboemboličnega dogodka je ishemična nekroza distalnega tkiva – infarkt.<ref name=robbins>{{cite book |last1=Robbins S |first1=Cotran R| title=Pathologic basis of disease |origyear=2005 |publisher=Elsevier Saunders |location=Philadelphia |cobiss=2744852 |pages=124–136}}</ref> Pozna posledica prebolele venske tromboze je potrombotični sindrom, ki se razvije več let po preboleli venski trombozi. Zanj je značilno stalno otekanje prizadetega uda, pri napredovanju bolezni pa tudi pojavljanje golenskih razjed.<ref [9]name=interna></ref>
 
== Dejavniki tveganja ==
Pridobljeni dejavniki tveganja za vensko trombozo so operacije, velike poškodbe, dolgotrajna nepomičnost ali imobilizacija, rakava in internistična obolenja. Tveganje je zvišano tudi med nosečnostjo, po porodu in ob uporabi peroralnih kontraceptivov. Pri slednjih je vzrok hiperkoagulabilnosti povečana jetrna sinteza faktorjev koagulacije in reducirana sinteza antitrombina III.<ref [9]name=interna></ref> Pomembna vzroka pridobljenih nagnjenj k trombozi sta s heparinom sprožen trombocitopenični sindrom in antifosfolipidni protitelesni sindrom.<ref [10]name=robbins></ref> Prirojeni dejavniki tveganja so trombofilije.<ref [9]name=interna></ref>
 
== Zdravljenje ==
Za zdravljenje venske tromboze uporabljamo antikoagulacijska zdravila. Z njimi v akutnem obdobju zmanjšamo verjetnost nastanka pljučne embolije, pozneje pa ponovitvene tromboze.
 
Zaradi hitrega učinka zdravljenje začnemo s heparinom, potem pa nadaljujemo z dolgotrajnim zdravljenjem s kumarini. Zdravljenje s heparinom traja 5–7 dni oziroma do takrat, ko je internacionalno normalizirano razmerje (INR) dva dni zapored nad 2,0. Ciljno območje je med 2,0 in 3,0, razen pri bolnikih z antifosfolipidnim sindromom, pri katerih je priporočeni INR med 3,0 in 3,5. Preprečevanje venske tromboze pred operacijami izvajamo z nizkomolekularnimi heparini.<ref [9]name=interna></ref>
 
== Sklici in opombe ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Globoka_venska_tromboza«