Mikroskop: Razlika med redakcijama

V posebnih primerih, se lahko v svetlobnih mikroskopih uporabljajo tudi valovne dolžine svetlobe izven vidnega spektra. Resolucijo lahko povečamo, če uporabimo na primer [[ultravijolična svetloba|ultravijolično svetlobo,]] ki ima krajšo [[valovna dolžina|valovno dolžino]]. Valovne dolžine v bližini [[infrardeča svetloba|infrardeče svetlobe]] se uporabljajo za predstavitev vezji v vezanem [[silicij]]u, ker je silicij v tem spektru transparenten. Mnoge valovne dolžine svetlobe, od ultravijolične do vidne svetlobe, se lahko uporabljajo tudi za to, da sprožijo [[Fluorescenca|fluorescentne]] emisije iz gnidaobjektov, kar je nato vidno s prostim očesom ali občutljivo kamero.

Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki uporablja snop [[elektron]]ov, da osvetli primerek in ustvari sliko visoke povečave. Elektronski mikroskopi imajo dosti večjo moč kot svetlobni mikroskopi. Dosežejo lahko do 2 milijon kratno povečavo, v primerjavi s svetlobnimi, ki dosežejo le 1.2000 kratno povečavo. Tako kot svetlobni mikroskopi, imajo tudi elektronski mikroskopi omejitev pri resoluciji. Odvisna je od uporabljene [[valovna dolžina|valovne dolžine]]. Večja resolucija in povečava elektronskega mikroskopa je posledica dejstva, da je valovna dolžina elektrona, mnogo manjša od valovne dolžine [[foton]]a.

Elektronski mikroskop uporablja elektrostatične in elektromagnetne [[leča (optika)|leče]]. Sliko sestavlja tako, da vodi snop elektronov in ga fokusira na specifično ravnino, relativno na opazovalni objekt, podobno kot svetlobni mikroskop uporablja leče da fokusira svetlobo na ali skozi objekt in tako tvori sliko.