|
[[hu:Ráckanizsa]]
[[sr:Разкрижје]]
Naselje Razkrižje leži na meji Slovenskih in Medjimurskih goric, na desni strani reke Ščavnice, nedaleč od njenega izliva v Muro. Razkrižje je stara naselbina. Sprva je bil kraj v lasti Celjskih grofov, nato Zrinjskih in nazadnje Altheimov. Tu je bilo že v davnini pomembno prometno križišče, ki je dalo kraju tudi ime.
Prebivalci Razkrižja uporabljajo poseben govor, zmes prleške, medjimurske in kajkavske govorice. V terasi Mure se nahaja velika vinska klet, ki jo je dal leta 1784 postaviti grof Altheim.
Slovenski javnosti je Razkrižje najbolj znano po dolgoletnih prizadevanjih za uvedbo slovenskega jezika v cerkvi in verouka v slovenskem jeziku, ki ga je poučevala nekdanja nuna Vida Žabot.
Star razkriški običaj se imenuje »Ftičekovo gostuvaje«, ki je namenjen otrokom. Otrokom, ki so čez zimo lepo skrbeli za ptičke, ptički na 14. februar prinesejo pogačice. Dan prej otroci nastavijo na okenske police moko, jajca in sladkor, da bi imeli ptički dovolj sestavin za peko. Naslednji dan najdejo pogačice na okenskih policah in vejah bližnjih dreves.
== Kulturna dediščina in naravna dediščina ==
Župnijska cerkev sv. Janeza Nepomuka: današnja romarska cerkev je poznobaročna stavba iz leta 1784, notranjost je 1881 poslikal G. Brollo. Posebna dragocenost je t.i. »Indijski križ« iz 16. stoletja v celoti okrašen s školjčno biserovino. Pod njim je latinski napis, ki govori, da ga je iz cesarske zakladnice na Dunaju prinesel domačin J. Korostur. Križ so iz Indije prinesli Španci. Od njih so ga dobili Nizozemci, ki so ga hranili v Amsterdamu, leta 1727 je prešel v posest menihov kajetancev, ki so imeli samostan na Dunaju. Od tod so ga prenesli v cesarsko zakladnico. Kako je prišel v roke J. Korosturju ni znano. Za mnoge prebivalce cerkev simbolizira prizadevanja uza ohranitev maternega jezika. Šele leta 1994 je z dekretom Svetega sedeža v tej cerkvi uradni jezik postal slovenski.
== Kovaški muzej ==
V muzeju kovaškega mojstra Antona Horvata so na ogled kovaška orodja, obiskovalec si lahko izdela podkev za srečo.
== Slomškov mlin ==
V Razkrižju je živela rodbina škofa A. M. Slomška. Leta 1905 so kupili mlin in žago. Poslopja so bila v njihovi lasti do leta 1937. Kasneje se je zamenjalo več lastnikov. Leta 2000 ga je odkupila Občina Razkrižje z namenom, da mlin ponovno oživi.
== Prazgodovinska naselbina Gradišče==
Lokacija: na severovzhodu vasice Šafarsko.
Odkrito: 1981–1984
Starost: 5500 let (bakrena doba)
== Oljarna na Gibini ==
Oljarna je ponovno zaživela l. 1999. Na ogled je postopek pridobivanja bučnega olja, ki se ga lahko poskusi z domačim kruhom. Olje je mogoče tudi kupiti.
== Ivanov izvir ==
Voda iz izvira, ki je po ljudskem izročilu znan že iz davnih časov, naj bi imela zdravilno moč. Pomagala naj bi k boljšemu vidu, splošnemu počutju in odpravi golšavosti. Po izročilu naj bi nekoč slepa deklica ob dotiku oči z vodo spregledala in od tedaj velja Ivanov izvir za romarsko mesto.
== Gibinski slap ==
Je eden največjih naravnih slapov v Pomurju. Z njega je voda speljana na bližnji mlin. Mlin že dolgo ne deluje več, a ga obnavljajo s pomočjo iz evropskih programov v turistične namene.
== Zdravilne energetske točke ==
Razkriški kot: ob Ivanovem izviru in njegovi okolici vzdolž reke Ščavnice so radiestezisti in bioenergetiki našlo kar 21, za človeško počutje, ugodnih točk. Mesta naj bi izboljševala energetsko stanje v organizmu. Točke so dobro označene s klopmi za počitek in sprostitev.
== Dogodki in prireditive==
=== Ivanovo proščenje ===
Zadnjo nedeljo junija.
===Božična noč===
- Predstava Božična noč.
- Naravne jaslice ob Ivanovem izviru.
Priljubljena izletniška točka postajajo vinorodni predeli v vaseh Kopriva in Šprinc, od koder je, še zlasti jeseni ob oglašanju klopotcev, čudoviti razgled po bližnji in daljni okolici, vse tja do lendavskih goric, Murske Sobote in Goričkega.
Mateja Accetto
| 