Ruđer Josip Bošković: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 109.92.247.40 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Scrosby85 |
- vir, ki ni dostopen, pp |
||
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Rudjer Boskovic.jpg |napis=Ruđer Josip Bošković}}
'''Ruđer Josip Bošković''' [rúđer jósip bóšković] (
== Življenje in delo ==
Ruđer se je rodil kot osmi otrok in najmlajši od šestih sinov očeta Nikole Boškovića (rojen okoli 1641<ref name=pejasinovic>Pejašinović.</ref>),
Svojega porekla ni nikoli skrival, ostal je Slovanec, kot so se tedaj imenovali [[Južni Slovani]].{cn}} Osnovno izobrazbo je dobil v Dubrovniku. Osnovni tečaj branja in pisanja je dobil od duhovnika Nikole. Nato pa je nadaljeval na dubrovniškem jezuitskem kolegiju (Collegium Regusinum). V tem času je pokazal izredno nagnjenje do nadaljnjega umstvenega razvoja. Bil je znan po svojem dobrem spominu in hitrem ter globokem premišljevanju. 16. septembra 1725 je s štirinajstimi leti odšel v [[Rim]], kjer se je vpisal na [[Rimski kolegij]] (Collegium Romanum, Collegio Romano). Tu je študiral [[matematika|matematiko]] in [[fizika|fiziko]]. Leta 1732 je diplomiral iz [[filozofija|filozofije]], kmalu zatem pa tudi iz [[teologija|teologije]]. Po končanem študiju je bil [[duhovniško posvečenje|posvečen]] v duhovnika in je stopil v jezuitski red. V letu 1740 je zaradi svojih sposobnosti postal na Rimskem kolegiju profesor matematike.
Bošković je tvorec ''enotnega zakona sil'', pri čemer je predpostavil, da [[gravitacija]] ni le privlačna [[sila]] ([[Isaac Newton|Newtonov]] [[splošni gravitacijski zakon]]), temveč je tudi odbojna, in se njen 'predznak' na majhnih [[razdalja]]h med [[telo (fizika)|telesi]] izmenično spreminja. Smatral je, da je [[osnovni delec]] brez [[razsežnost]]i izvor sile. [[Čas]] in [[prostor]] je imel z razliko od Newtona za [[relativnost|relativna]]. Njegova [[atomska teorija]] je primer jasnega in točno opredeljenega sistema, ki izkorišča [[načelo|načela]] [[klasična mehanika|klasične mehanike]]. Njegovo delo je vplivalo na [[Michael Faraday|Faradayjevo]] delo pri razvoju teorije [[elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]]. Po [[Albert Einstein|Einsteinovem]] sodelavcu [[Lancelot Law Whyte|Whyteu]] so Boškovićeve zamisli vplivale na Einsteinove osamljene in večkratne neuspešne poskuse izdelave [[enotna teorija polja|enotne teorije polja]]. Bošković je morda prvi, ki si je zamislil [[bela luknja|bele luknje]], saj si je zaradi odbojne narave gravitacije v svojem zakonu sil lahko zamislil obratno stanje kot pri [[črna luknja|črnih luknjah]], kar je dejansko tudi storil. V sodobnih [[kozmologija|kozmoloških]] teorijah se je pojem odbojne gravitacije izkazal za pomembnega pri raziskovanju mladega [[Vesolje|Vesolja]].
| |||