Zgodovina tiskarstva na Slovenskem: Razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
(dodal link)
mBrez povzetka urejanja
Matevž Cerdonis iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]] je imel [[tiskarna|tiskarno]] v [[Padova|Padovi]] že leta [[1482]], prvi slovenski tiskar pa je bil Jernej Pelušič (Bartholomaeus Pelusius Justinpolitanus); tiskarstva naj bi se izučil pri slovitem [[Aldus Manutius|Aldusu Manutiusu]] v [[Benetke|Benetkah]]. Prvo tiskarno na slovenskih tleh je leta [[1575]] odprl Janž Mandelc (Joannes Manlius) v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Bil je prvi slovenski tiskar, ki je na slovenskih tleh tiskal publikacije v [[slovenski jezik|slovenskem jeziku]].
 
[[Papir]] so na Slovenskem izdelovali v Zgornji Hrušici že leta [[1544]], prvi papirni mlin pa je na Fužinah pri Ljubljani postavil protestant Jurij Kisl. Pridružili so se mu še drugi, vendar proizvodnja za naše kraje ni zadoščala in [[papir]] je bilo treba ves čas uvažati iz [[Beneška republika|Beneške republike]] in nemških dežel. Najstarejša današnja papirnica je Radeče papir ([[1736]], vodni znak »Ratschah«), za katero je okrožno sodišče v Celju začelo 13. decembra 2011 postopek prisilne poravnave. Druga najstarejša je papirnica Vevče ([[1842]]), ki jo je leta [[2004]] kupila avstrijska družba Brigl & Bergmeister.
 
Tiskarski razvoj na Slovenskem je zavrla [[protireformacija]] in (obe) drugi tiskarni so odprli šele po dobrih sto letih, natančneje [[1678]], poleg nje pa še knjigarno. Eno tiskarno in knjigarno je v Ljubljani ustanovil salzburški tiskar [[Janez Krstnik Mayr]], ki se je ob tej priložnosti predstavil tudi s prvim knjižnim katalogom na Slovenskem, ''Catalogus librorum'' etc., drugo pa na gradu [[Bogenšperk]] [[baron]] [[Janez Vajkard Valvasor]], ki je tu natisnil okoli 1200 [[bakrorez|bakrorezov]] in več knjig, ne pa tudi znamenite ''Slave vojvodine Kranjske'' ([[Nürnberg]] [[1689]]). Mayr je med drugim natisnil ''Bratovske Bvqvice'' [[Matija Kastelic|Matije Kastelca]]. Tiskarna je bila v rokah njegovih naslednikov vse do [[1731]] in v njej so med drugim natisnili tri Valvasorjeve knjige, tri knjige pridig [[Janez Svetokriški|Janeza Svetokriškega]], po 130 letih (predelano) [[Adam Bohorič|Bohoričevo]] slovnico ''Gramatica Latino-Germanico-Slavonica'', od leta [[1726]] naprej pa so izdajali tudi [[Nova krajnska pratika|Novo krajnsko pratiko]], ki je s presledki izhajala 200 let. Mayrjevo tiskarsko tradicijo so nadaljevali zelo dolgo: nazadnje tudi naš najpomembnejši tiskar in založnik [[Jožef Blaznik]] in, vse do leta [[1946]], njegovi nasledniki. Poleg njegove sta bili v 19. stoletju v Ljubljani pomembni še Katoliška in Narodna tiskarna.
1.929

urejanj