Ruđer Josip Bošković: Razlika med redakcijama

Ruđer se je rodil kot osmi otrok in najmlajši od šestih sinov očeta Nikole Boškovića (rojen okoli [[1641]] <ref name=pejasinovic>Pejašinović.</ref>), [[SrbiHrvati|srbskegahrvaškega]]<ref name>http://books.google.hr/books?id=pejasinovic PMvcEPyNMGgC&pg=PA47&lpg=PA47&dq=roger+boscovich&source=web&ots=Scav-J9miA&sig=bQvCpHfaO-S8rtdggWBfMAJf864&hl=en&sa=X&oi=book_result&ct=result&redir_esc=y#v=onepage&q=roger%20boscovich&f=false</ref> trgovca iz [[Orahov Do|Orahovega Dola]] pri [[Trebinje|Trebinju]], in matere Paole Bettera, hčere Bara Bettera iz znane dubrovniške družine, italijanskega porekla. Oče Nikola je umrl zaradi črevesnih težav, 18. septembra [[1721]]<ref name=pejasinovic />, ko je bilo Ruđerju deset let. Ruđer je celo svoje življenje preživel v tujini, kjer je postal svetovno znan. V Dubrovnik se je vrnil le enkrat, leta [[1747]].

Svojega porekla ni nikoli skrival, ostal je Slovanec, kot so se tedaj imenovali [[Južni Slovani]]. Osnovno izobrazbo je dobil v Dubrovniku. Osnovni tečaj branja in pisanja je dobil od duhovnika Nikole. Nato pa je nadaljeval na dubrovniškem jezuitskem kolegiju (Collegium Regusinum). V tem času je pokazal izredno nagnjenje do nadaljnjega umstvenega razvoja. Bil je znan po svojem dobrem spominu in hitrem ter globokem premišljevanju. [[16. september|16. septembra]] [[1725]] je s štirinajstimi leti odšel v [[Rim]], kjer se je vpisal na [[Rimski kolegij]] (Collegium Romanum, Collegio Romano). Tu je študiral [[matematika|matematiko]] in [[fizika|fiziko]]. Leta [[1732]] je diplomiral iz [[filozofija|filozofije]], kmalu zatem pa tudi iz [[teologija|teologije]]. Po končanem študiju je bil [[duhovniško posvečenje|posvečen]] v duhovnika in je stopil v jezuitski red. V letu [[1740]] je zaradi svojih sposobnosti postal na Rimskem kolegiju profesor matematike.

Bošković je tvorec ''enotnega zakona sil'', pri čemer je predpostavil, da [[gravitacija]] ni le privlačna [[sila]] ([[Isaac Newton|Newtonov]] [[splošni gravitacijski zakon]]), temveč je tudi odbojna, in se njen 'predznak' na majhnih [[razdalja]]h med [[telo (fizika)|telesi]] izmenično spreminja. Smatral je, da je [[osnovni delec]] brez [[razsežnost]]i izvor sile. [[Čas]] in [[prostor]] je imel z razliko od Newtona smatral za [[relativnost|relativna]]. Njegova [[atomska teorija]] je primer jasnega in natančnotočno opredeljenega sistema, ki izkorišča [[načelo|načela]] [[klasična mehanika|klasične mehanike]]. Njegovo delo je vplivalo na [[Michael Faraday|Faradayjevo]] delo pri razvoju teorije [[elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]]. Po [[Albert Einstein|Einsteinovem]] sodelavcu [[Lancelot Law Whyte|Whyteu]] so Boškovićeve zamisli vplivale na Einsteinove osamljene in večkratne neuspešne poskuse izdelave [[enotna teorija polja|enotne teorije polja]]. Bošković je morda prvi, ki si je zamislil [[bela luknja|bele luknje]], saj si je zaradi odbojne narave gravitacije v svojem zakonu sil lahko zamislil obratno stanje kot pri [[črna luknja|črnih luknjah]], kar je dejansko tudi storil. V sodobnih [[kozmologija|kozmoloških]] teorijah se je pojem odbojne gravitacije izkazal za pomembnega pri raziskovanju mladega [[Vesolje|Vesolja]].

Bošković je leta [[1742]] sodeloval kot sodelavec [[papež Benedikt XIV.|papeža Benedikta XIV.]] pri ugotavljanju najboljše stabilnosti kupole [[Bazilika svetega Petra|Bazilike svetega Petra]] v Rimu, ko so na njej odkrili razpoko. Sprejeli so njegov predlog o namestitvi petih istosrednih [[jeklo|jeklenih]] vezi.

Privolil je, da bo sodeloval na [[Portugalci|portugalski]] zemljemerski odpravi v [[Brazilija|Brazilijo]] in meritvi [[poldnevnik|poldnevniškega]] [[lok (geometrija)|loka]], vendar ga je [[papež]] prepričal, da ostane v Italiji in prevzame podobno nalogo z angleškim jezuitom [[Christopher Maire|Maireom]], ki je meril lok dveh [[stopinja|stopinj]] med Rimom in [[Rimini]]jem. Z meritvami so začeli leta [[1750]] in jih končali v dveh letih. Poročilo so objavili leta [[1755]] pod naslovom ''De Litteraria expeditione per pontificiam ditionem ad dimetiendos duos meridiani gradus a PP. Maire et Boscovicli''. Vrednost tega dela se je povečala pri natančnitočni izdelavi [[zemljevid]]a Papeških dežel. [[francoščina|Francoski]] prevod je izšel leta [[1770]].

Med [[Toskana|toskanskim]] nadvojvodom in mestno republiko [[Lucca]] je nastal spor zaradi izsuševanja [[jezero|jezera]]. Kot luccaški zastopnik je Bošković leta [[1757]] odšel na [[Dunaj]], kjer je uspešno posredoval.

Na Dunaju je leta [[1758]] objavil svoje znamenito delo ''Teorija naravoslovja, izvedena na edini zakon sil, ki obstajajo v naravi'' (''Theoria philosophiae naturalis redacta ad unicam legem virium in natura existentium''). Delo je vsebovalo njegovo [[atomska teorija|atomsko teorijo]] in teorijo o [[sila]]h. Druga izdaja je izšla leta [[1763]] v [[Benetke|Benetkah]], tretja leta [[1922]] v [[London]]u in četrta leta [[1966]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Peta izdaja je izšla leta [[1974]] v [[Zagreb]]u.

V letu [[1761]] so se astronomi pripravljali na opazovanje [[prehod Venere|prehoda Venere]] prek [[Sonce|Sončeve]] ploskve. Na pobudo [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] se je Bošković odločil potovati v [[Konstantinopel]]. Prispel je pozno in potoval na [[Poljska|Poljsko]] prek [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Moldavija|Moldavije]]. Nadaljeval je pot v [[Sankt- Peterburg]], kjer so ga izbrali za člana [[Ruska akademija znanosti|Ruske akademije znanosti]]. Zaradi slabega zdravja se je moral vrniti v Italijo. O tem potovanju je leta [[1762]] objavil opis ''Dnevnik potovanja iz Konstantinopla do Poljske'' (''Giornale di un viaggio da Constantinopoli in Polonia''). Delo je kasneje izšlo v več izdajah še v francoščini.

Univerza v [[Pavia|Pavii]] ga je leta [[1764]] povabila na mesto predstojnika stolice za matematiko, kjer je postal predstojnik [[Astronomski observatorij Brera|Astronomskega observatorija Brera]], ki so ga tega leta zgradili jezuiti. Tu je ostal do leta [[1770]].

Londonska Kraljeva družba ga je imenovala za vodjo odprave v [[Kalifornija|Kalifornijo]], ki bi leta [[1769]] opazovala ponovni prehod Venere. Odpravo je preprečil odlok [[Španija|španske]] vlade o izgonu jezuitov iz njenega [[dominij]]a. Bošković je imel veliko sovražnikov in je moral stalno menjavati svoje bivališče. Okoli leta [[1777]] se je vrnil v Milano, kjer je nadaljeval s poučevanjem in vodenjem brerskega [[observatorij]]a.

V Italijo se je vrnil leta [[1783]] in preživel dve leti v Bassanu. Pripravljal je izdajo dela ''Opera pertinentia ad opticam et astronomiam, etc.'', ki je izšlo leta [[1785]] v petih zvezkih v kvartnem formatu.

Za nekaj mesecev je obiskal samostan [[Vallombrosa]], nato pa se je leta [[1786]] vrnil v Brero in nadaljeval s svojim književnim delom. Postajal je vse bolj slaboten.

* ''O Sončevih pegah'' (''De maculis solaribus'') ([[1736]]),

* ''O zadnjem prehodu Merkurja prek Sonca'' (''De Marcurii novissimo infra Solem transitu'') ([[1737]]),

* ''O severnem siju'' (''De aurora boreali'') ([[1738]]),

* ''O argumentih starih v podporo Zemljine sferičnostikrogelnosti'' (''De veterum argumentis pro Telluris sphaericitate'') (1738),

* ''O oskulacijskih krožnicah'' (''De circulis osculatoribus'') ([[1740]]),

* ''O naravi in uporabi neskončno velikih in neskončno malih količin'' (''De natura, & usu infinitorum, & infinite parvorum'') ([[1741]]),

* ''O neenakosti težnosti v različni točkah na Zemlji'' (''De inaequalitate gravitatis in diversis Terrae locis'') ([[1742]]),

* ''O astronomskih opazovanjih in do kam seže njihova natančnosttočnost'' (''De observationibus astronomicis, & quo pertingat eqrundem certitudo'') (1742),

* ''O gibanju telesa, ki ga privlači nepomično središče s silami, ki padajo obratno sorazmerno s kvadratom razdalje v prostoru brez odpora'' (''De motu corporis attracti in centrum immobile viribus decrescentibus in ratione distantiarum reciproca duplicata in spatiis non resistentibus'') ([[1743]]),

* ''Nova metoda za uporabo opazovanj faz v Luninih mrkih kot vaja v geometriji in napredovanja v astronomiji'' (''Nova thedus adhibendi phasium observationes in eclipsibus Lunaribus ad exercendam geometriam, & promovendam astronomiam'') ([[1744]]),

* ''O živih silah'' (''De viribus vivis'') ([[1745]]),

* ''O antični vili, odkriti na grebenu Tusculuma'' ([[1745]]),

* ''O kometih'' (''De cometis'') ([[1746]]),

* ''O plimovanju morja'' (''De aestu maris'') ([[1747]]),

* ''O svetlobi'' (''De lumine'') ([[1748]]),

* ''O določevanju tirnice planeta s pomočjo katoptrike, če je podana sila, hitrost in smer gibanja v dani točki'' (''De determinanda orbita planetae ope catoptricae, ex datis vi, celeritate, & directione motus in dato puncto'' ([[1749]]),

* ''O težišču'' (''De centro gravitatis'') ([[1751]]),

* ''O Lunini atmosferi'' (''De Lunae atmosphaera'') ([[1753]]),

* ''Elementa matheseos universae'' ([[1754]]),

* ''O zakonu sil, ki obstajajo v naravi'' (''De lege virium in natura existentium'') (Rim [[1755]])

* ''De litteraria expeditione per pontificiam ditione ad dimentiendos meridiani gradus et corrigendam mappam geographicam, iussu et auspiciis Benedicti XVI'' ([[1755]]),

* ''Teorija naravoslovja, izvedena na edini zakon sil, ki obstajajo v naravi'' (''Theoria philosophiae naturalis redacta ad unicam legem virium in natura existentium'') ([[Dunaj]] [[1758]]),

* ''Dnevnik potovanja iz Konstantinopla do Poljske'' (''Giornale di un viaggio da Constantinopoli in Polonia'') ([[1762]]),

* ''Journal d'un voyage de Constantinople en Pologne'' ([[Pariz]] [[1772]]),

* ''Opera pertinentia ad opticam et astronomiam'' ([[1785]]).

* {{navedi knjigo |author={{aut|Bošković, Josip Ruđer}} |year=1974 |title=Teorija prirodne filozofije |publisher=Sveučilišna naklada Liber |location=Zagreb}}