Mahabharata: Razlika med redakcijama

odstranjenih 11 zlogov ,  pred 8 leti
brez povzetka urejanja
Najstarejše znane omembe ''Mahabharate'' in njenega jedra ''Bharate'' so v [[Panini]]jevih delih ''[[Aštadhjaja|Aštadhjaji]]'' (sutra 6.2.38) in ''[[Ašvalajana Grhjasutra|Ašvalajanio Grhjasutri]]'' (3.4.4) iz 4. stoletja pr. št. Iz tega lahko sklepamo, da je bilo 24.000 verzov znanih kot ''Bharata'' – zgodnje različice razširjene ''Mahabharate'' – sestavljeno v 4. stoletju pr. št.
 
Več zgodb iz ''Mahabharate'' se je v [[književnost]]i klasičnega [[Sanskrt]]a osamosvojilo; najbolj znana med njimi je zgodba o kralju Dušjanti in Šákuntali, ki je okoli leta 400 v [[Dramatika|dramski]] igri [[Šákuntala]] obdelal (Abhijñānashākuntala) [[pesnik]]a [[Kālidāsa|Kālidāse]].
 
Napis na bakreni plošči Maharaje Šarvanathe (533–534) iz Khoha opisuje ''Mahabharato'' kot »zbirko 100.000 verzov«.
''Mahabharata'' vsebuje več kot 74.000 [[verz]]ov v obširnih [[proza|proznih]] poglavjih, skupaj okrog 1,8 milijona besed, in s tem sodi med najdaljše epske pesnitve na svetu. Je približno desetkrat obširnejša kot ''[[Iliada]]'' in ''[[Odiseja]]'' skupaj ter približno štirikrat obsežnejša kot ''[[Ramajana]]''. Edini daljši epski pesnitvi naj bi bili [[tibetanščina|tibetanski]] ''Ep o kralju Gesarju'' in [[kirgizijščina|kirgizijski]] ''Ep Mane''. Če štejemo še delo ''[[Harivamša]]'', ima ''Mahabharata'' skupno več kot 90.000 verzov.
 
Poleg svoje epske pripovedi o [[Kurukšetra|kurukšetrski]] vojni in usodi Kurovcev in Pandovcev, ''Mahabharata'' vsebuje veliko filozofskih in religioznih vsebin, kot je razprava o štirih »ciljih življenja« ali [[purušarthas]]. To so dharma (pravilno dejanje), artha (namen), kama (užitek) in mokša (osvoboditev). Med glavnimi deli in zgodbami, ki so del ''Mahabharate'', so [[Bhagavad-gita]], zgodba o Damajanti, skrajšana različica Ramajane in [[Rišjasringa]]. Na zahodu med najbolj znane zgodbe iz ''Mahabharate'' sodi tudi v slovenščino prevedena ''Zgodba o [[Savitri]]''.
 
''[[Jaja]]'', ki je jedro ''Mahabharate'', je strukturirana v obliki dialoga med kurovskim kraljem Dhritaraštro in Sanjajo, ki je njegov svetovalec in kočijaž. Sanjaja pripoveduje o vseh incidentih [[Kurukšetra|kurukšetrske]] vojne, ki je trajala 18 dni. Dhritaraštra včasih zastavlja vprašanja in izraža dvome, včasih pa tudi toži svojim sorodnikom in prijateljem o uničenju, ki ga je prinesla [[vojna]]. Počuti se krivega zaradi svoje vloge, ki ga je privedla do te vojne, destruktivne za celotno [[Indijska podcelina|Indijsko podcelino]].
170

urejanj