Koroški plebiscit: Razlika med redakcijama

'''Koroški plebiscit''' ({{jezik-de|Kärntner Volksabstimmung}}), ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil [[državna meja|državno mejo]] med leta 1918 ustanovljeno [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]) in [[Avstrija|Avstrijo]] po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]].

 

[[Saintgermainska mirovna pogodba (1919)|Mirovna pogodba v Saint Germainu]] z Avstrijo 10. 9. 1919 naj bi določila mejo med Avstrijo in Kraljevino SHS. Spor je nastal predvsem zaradi [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], katere južni del so leta 1919 sicer zasedle jugoslovanske čete, vendar ob hudem oboroženem odporu krajevnih nemških sil (''Abwehrkampf''). Ker je [[Kraljevina Italija|Italija]] zagovarjala državno mejo na zgodovinski deželni meji med [[Kranjska|Kranjsko]] in Koroško, Velika Britanija pa mejo na [[Drava|Dravi]], so velesile oblikovale posebne komisije, ki naj bi na terenu ugotovile voljo prebivalstva. Najvplivnejša je bila bila ameriška komisija pod vodstvom Shermana Milesa s sedežem na Dunaju. 22. 1. 1919 je bil izdan graško-ljubljanski protokol, ki je odločil, da se bo za državno mejo med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo upoštevala linija, ki jo določi ameriška komisija. Slednja je ocenila, da je [[Celovška kotlina]] enoten prostor in bi bila vsaka delitev škodljiva za njen nadaljnji razvoj, zato je zagovarjala naravno mejo na Karavankah. Težava pa je bila, da je komisija terensko delo opravljala pozimi, zaradi visokega snega pa je obiskala le večja naselja ob glavnih poteh, zaradi česar so upoštevali predvsem nemški živelj po mestih, ne pa glavnine Slovencev na podeželju.<ref>Dušan Nećak, Božo Repe, ''Oris sodobne obče in slovenske zgodovine : učbenik za študente 4. letnika'', Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana 2003.</ref> Pogodba je tako določila, da od nekdanje [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] dežele Koroške Kraljevini SHS pripadeta [[Mežiška dolina]] in [[Občina Jezersko|Jezersko]], pripadnost širšega območja Celovške kotline ([[Rož]], [[Gure]], [[Celovec]], [[Podjuna]] in južno pobočje [[Svinška planina|Svinške planine]]) pa bi določil [[plebiscit]]. V ta namen je bilo območje razdeljeno v dve coni. Prva cona (cona A) s središčem v [[Velikovec|Velikovcu]] je bila pod zasedbo [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|jugoslovanske vojske]]. Druga cona (cona B), ki je obsegala Celovec in območje severno od [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], je ostala pod upravo Republike Avstrije. Določeno je bilo, da se plebiscit izvede najprej v coni A, če bo uspešen za jugoslovansko stran, pa še v coni B.

 

Pred plebiscitom sta obe strani izvajali intenzivno propagando. Avstrijska [[propaganda]] je poudarjala predvsem ekonomske koristi za ohranitev enotnosti Celovške kotline, sklicevala pa se je tudi na koroško deželno zavest in na bratstvo med slovensko in nemško govorečimi prebivalci Koroške. Poudariti je potrebno, da je avstrijska propaganda uporabljala slovenski jezik in zagotavljala, da bo v Republiki Avstriji po plebiscitu užival enakopraven status z nemščino. Jugoslovanska (oz. slovenska) stran je po drugi strani nastopala skoraj izključno z argumenti, ki so poudarjali narodno zavest, in je bila izrazito protinemško usmerjena.{{navedi vir}} Šele v zadnjih tednih pred plebiscitom se je usmerila tudi h gospodarskim vprašanjem, vendar je bila pri tem precej nespretna. Bolj kot protislovenska je bila avstrijska propaganda antijugoslovanska in je razmere v Kraljevini SHS prikazovala kot kaotične. Za slovensko stran pa bi lahko rekli, da ni znala dovolj izkoristiti politične nestabilnosti mlade avstrijske republike in njenega nezavidljivega položaja v mednarodni skupnosti za svojo propagando.

 

!za Avstrijo

!za Kraljevino SHS