Marc Bloch: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Amazone7 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
IP 213 (pogovor | prispevki)
m pnp
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Block marc.jpg|napis=Marc Bloch}}
[[Slika:Block marc.jpg|thumb|right|200px|March Bloch]]
'''Marc Léopold Benjamin Bloch''', [[medievist]], soustanovitelj [[Analovska šola|analovske šole]] in eden najpomembnejših [[francozi|francoskih]] [[zgodovinar]]jev 20. stoletja, * [[6. julij]] [[1886]], [[Lyon]]; † [[16. junij]] [[1944]], [[Saint-Didier-de-Formans]] pri Lyonu (usmrčen)
 
== Življenjepis ==
Rojen je bil v [[Lyon]]u v [[judje|judovski]] družini [[alzacija|alzaškega]] porekla, kot sin profesorja antične zgodovine Gustava Blocha. Študiral je na prestižni [[Ecole Normale Supérieure]] v [[Pariz|Parizu]]u, nato v [[Berlin|Berlinu]]u in [[Leipzig|Leipzigu]]u. Nato je poučeval na [[licej]]u. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil vpoklican v francosko vojsko. Vojno je končal s činom [[stotnik]]a in je bil večkrat odlikovan. med drugim z [[red legije časti|redom legije časti]].
 
Leta 1919 je postal [[docent]] in nato profesor srednjeveške zgodovine na Univerzi v [[Strasbourg]]u. Leta 1936 je nasledil [[Henri Hauser|Henrija Hauserja]] kot profesor za [[ekonomska zgodovina|ekonomsko zgodovino]] na pariški [[Sorbonna|Sorbonni]]. Ob začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] se je kot častnik pridružil francoski armadi in služil do poraza leta 1940. Ker kot jud ni mogel predavati v Parizu je odšel v [[Vichyjska Francija|Vichyjskovichyjsko Francijo]], najprej v [[Clermont-Ferrand]] in nato v [[Montpellier]]. Zaradi družine ni odšel v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer so mu ponujali mesto na [[New York|newyorški]] [[New School for Social Research]].
 
Po [[Tretji rajh|nemški]] zasedbi preostanka Francije leta 1943 je odšel v ilegalo in se pridružil [[Francosko odporniško gibanje|odporu]]. Marca 1944 ga je aretirala [[gestapo]]. Potem ko so ga mučili so ga skupaj z nekaterimi drugimi zaporniki na povelje [[Klaus Barbie|Klausa Barbieja]], ki je bil tisti čas poveljnik gestapo v Lyonu, ustrelili na polju blizu mesta.
 
==Delo==
Leta 1924 je izdal eno svojih najpomembnejših del ''Les rois thaumaturges: étude sur le caractère surnaturel attribué à la puissance royale particulièrement en France et en Angleterre'', v katerem je zbral, opisal in preštudiral dokumente, ki so se nanašali na antično tradicijo o domnevni zdravilski sposobnosti srednjeveških kraljev. Ti naj bi bili sposobni zdraviti kožne bolezni že z dotikom obolelih. Ta tradicija je imela korenine v magični vlogi kraljev v antičnih družbah. To Blochovo delo je imelo velik pomen ne samo za socialno zgodovino, temveč tudi [[kulturna antropologija|kulturno antropologijo]].
 
Leta [[1929]] je Bloch, skupaj z [[Lucien Febvre|Lucienom Febvrem]], ustanovil zelo pomemben časopis ''[[Annales]]'' (''Annales d'histoire économique et sociale''), katerega ime je postalo sinonim za skupino zgodovinarjev, imenovano [[analovska šola]]. Blochovo najpomembnejše delo je bilo usmerjeno k študiji [[fevdalizem|fevdalizma]], pri čemer je presegal nacionalne okvire. Zanimale so ga strukture in zgodovina dolgega trajanja.
 
Blochova zadnja dokončana knjiga ''L'étrange défaite'' je bila napisana leta 1940 in izdana posthumno. Obdelovala je poraz francoske vojske v [[bliskovita vojna|bliskoviti vojni]] z Nemčijo leta [[1940]]. Napisal jo je po spominu, brez dostopa do arhiva in kakršnihkoli virov. Knjiga predstavlja idejo pisati zgodovino sedanjosti in komaj preteklih dogodkov.
 
Bloch je pustil velik vpliv tudi na [[historiografija|historiografijo]] preko svojega nedokončanega monografskega dela ''Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic'' ({{jezik-fr. ''|Apologie pour l'histoire ou Métier d'historien''}}), ki ga je pisal v času svojega skrivanja pred nacisti v Lyonu. Blochova knjiga je eno izmed dveh največkrat omenjenih historiografskih del 20. stoletja.
 
== Dela ==