Marjan Rožanc: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 25:
[[Slika:RožancVolčjiGrad.jpg|thumb|Domačija Marjana Rožanca v Volčjem Gradu pri Komnu.]] V letih [[1962]] in [[1963]] je bil član uredniškega odbora ''Perspektiv'', v sezoni [[1962]]/[[1963]] pa je vodil eksperimentalno gledališče [[Oder 57|Odra 57]], ki je prenehalo delovati spomladi [[1964]]. Istega leta so mu prepovedali igro ''Topla greda'' s pomočjo spektakularne politične manipulacije. Na prvo uprozoritev je prišlo namreč nekaj delavcev iz neke zadruge, ki so s svojim kričanjem prekinili predstavo. Predstavniki Odra 57 in ''Perspektiv'' so bili mnenja, da bo ponovna uprizoritev izzvala podobne izgrede, zato so jo zadnji dan odpovedali in predstavo ter njeno tiskanje prepovedali. Ukinjene so bile tudi ''Perspektive'', avtor pa se je umaknil iz kulturno-politične scene.
Leta [[1968]] je bil zaradi esejev, objavljenih v tržaški [[revija|reviji]] ''[[Most]]'', obsojen na pogojno dveletno kazen. Med letoma [[1969]] in [[1970]] je bil član in sekretar uredniškega odbora ''Problemov''. Od [[1974]] do [[1981]] je delal kot sekretar zveze športnih društev Slovan in direktor delovne skupnosti ZŠD Slovan. Pri športu ga je bolj kot zunanji uspeh privlačil proces združevanja. Svojo osebno izkušnjo na področju športa je Rožanc esejistično preformiral v knjigi ''Demon Iva Daneva'', kjer gre za dva eseja (''Demon Iva Daneva'' in ''Maša dvajsetega stoletja''), ki govorita o košarki in nogometu, in kjer piše o tem, da je šport del človeške vsakdanjosti. S športom se je tudi sam ukvarjal, bil je namreč nogometaš. Po njem so poimenovali tradicionalni mladinski nogometni turnir v Ljubljani. Ta izkušnja v športu je nanj delovala zelo pozitivno, saj je v tem času objavil veliko število del; kot je sam rekel, je v službi deloval kot družbeni delavec, literaturo pa pisal kot privatnik.
[[1980]] je kupil staro kmečko hišo na Krasu v [http://www.volcjigrad.com/mambo/content/view/15/32/ Volčjem Gradu], jo obnovil in tam preživel večino svojega časa in ustvarjalnega dela. Kraj naj bi dobil ime po grofovi hčerki Mariji Volciji iz Ogleja, ki se je v tem kraju zdravila. Skoraj vsako leto je izdal nov [[roman]], knjigo kratke proze ali [[Esej|esejev]]. Njegovo hišo je kasneje kupil [[slikarstvo|slikar]] [http://www.medana-art.com/index.php?vie=cnt&str=5_slo&id=2006051509015168&lng=slo Mario Palli].
Umrl je [[1990]] v Ljubljani.
== Literarno ustvarjanje ==
Za njegove zadnje objave, predvsem so to [[črtica (književnost)|črtice]] in [[novela (književnost)|novele]], je značilno opisovanje predmestnega okolja in življenjskih vprašanj, tako imenovanih malih ljudi, kmalu tudi vse izrazitejša družbena in moralna kritičnost – ta je dobila svojski obraz tudi v drami ''Jutro polpreteklega včeraj'', ki uprizarja izvirno slovensko različico jezne mladostne dobe.V začetnih novelah, ki so zbrane v knjigi ''Mrtvi in vsi ostali'', pa piše o zaporniških izkušnjah. V tistem času je velik vpliv nanj imel [[Gustave Flaubert]].
Že v prvih pripovednih besedilih so pomembne avtobiografske prvine, nanašajoče se zlasti na avtorjevo intimno pripadnost socialnemu in duhovnemu okolju ljubljanskega delavskega "zamestja" Zelena jama. V tem smislu je značilna novela ''Pravljica
Njeno snov je avtor pozneje razširil in poglobil v enem svojih osrednjih del, romanu ''Ljubezen'', ki v nostalgični spominski optiki obnavlja usodo pripovedovalčeve mladostne druščine in tudi širše dogajanje ter atmosfero v Zeleni jami med okupacijo. Vodilna tema romana je mladostnikova čista ljubezenska zavezanost svojemu okolju in ljudem ne glede na tragične ločitve zaradi vojne. Po tem romanu in po noveli ''Pravljica'' je [[Rajko Ranfl]] leta [[1984]] posnel istoimenski celovečerni [[film]].
| |||