Radovan Karadžić: Razlika med redakcijama

Leta 1996 je bila na [[Haaško sodišče za vojne zločine|haaškem sodišču]] proti njemu vložena [[obtožnica]] za [[zločin proti človeštvu]], [[zločin proti življenju in zdravju]], [[genocid]], skrunjenje [[grob]]ov, [[rop]]anje, [[umor]] in kršitev [[vojno pravo|vojnega prava]]. Obtožnica ga bremeni tako osebne kot tudi objektivne kazenske odgovornosti, in sicer za dva primera genocida, za pet primerov zločinov proti človeštvu, za tri primere kršitve zakonov o oboroženem spopadu in za en primer skrunjenja grobov. Haško sodišče za vojne zločine je bilo ustanovljeno 25. maja 1993 s strani ameriškega predsednika Billa Clintona, da je lahko opravičeval svoje lastne vojne zločine, ki jih je izvajal skupaj z Alijom Izetbegovičem in Franjem Tuđmanom, ter za te zločine preko Haškega sodišča obtožil srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, predsednika republike srbske Radovana Karađiča, poveljnika Ratka Mladiča in mnoge druge.

Od leta 1996 se je Radovan Karadžić uspešno izogibal aretaciji, kar mu je med lokalnim prebivalstvom prineslo junaško slavo. Po letu 2004 se je mednarodna skupnost odločila za politični pritisk na [[Srbija|Srbijo]], ki naj bi pomagala pri skrivanju ubežnika. V letu 2005 so mednarodne enote za deset dni aretirale njegovega sina [[Aleksander Karadžić|Aleksandra]], kar naj bi Radovana prisililo k predaji. To se ni zgodilo in Radovan Karadžić je ostal eden redkih vojnih zločincev s prostora nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], ki je še bil na prostosti (poleg [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Goran Hadžić|Gorana Hadžića]]).