Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjenih 23 zlogov, pred 7 leti
Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research '''39'''(3), 165–176. {{DOI|10.1046/j.1439-0469.2001.00177.x}}</ref> Levitev pri teh skupinah poteka v dveh fazah: priprave na levitev (t.i. ''apolysis'' oz. apoliza) in same »izlevitve« (t.i. ''ecdysis''). Dobro je opisana le pri členonožcih, pri ostalih skupinah pa je o njej malo znanega. Tako so šele razmeroma pred kratkim ugotovili, da so pri levitvi glist verjetno udeleženi [[steroid]]ni hormoni, podobno kot pri členonožcih.<ref>Ewer J. (2005). »[http://biology.plosjournals.org/perlserv/?request=get-document&doi=10.1371/journal.pbio.0030349&ct=1#JOURNAL-PBIO-0030349-B1 How the Ecdysozoan Changed Its Coat]«. ''[[PLoS Biology|PLoS Biol]]'' '''3'''(10): e349, {{DOI|10.1371/journal.pbio.0030349}}</ref>
 
Razvoj=== žuželkŽuželke je tesno===ni povezan z levitvami. Njihovo zaporedje razdeli življenje žuželk v diskretne faze, ki jim pravimo stadiji. Število levitev, skozi katere gre žuželka v svojem življenju ni povsem konstantno niti pri osebkih iste vrste, vendar je v grobem podobno celo pri povsem nesorodnih skupinah žuželk. Večina žuželk se tako levi med štiri- in šestkrat v življenju. Če upoštevamo vse skupine pa sega število od dveh do več kot dvajsetih levitev. [[Nekrilate žuželke]] se tako levijo vse življenje, pri [[krilate žuželke|krilatih]] pa se levitve končajo s [[preobrazba (biologija)|preobrazbo]] - prehodom med [[ličinka|ličinko]] in odraslo živaljo. Izjema so le [[enodnevnice]], ki se po preobrazbi levijo še enkrat.
=== Žuželke ===
Razvoj žuželk je tesno povezan z levitvami. Njihovo zaporedje razdeli življenje žuželk v diskretne faze, ki jim pravimo stadiji. Število levitev, skozi katere gre žuželka v svojem življenju ni povsem konstantno niti pri osebkih iste vrste, vendar je v grobem podobno celo pri povsem nesorodnih skupinah žuželk. Večina žuželk se tako levi med štiri- in šestkrat v življenju. Če upoštevamo vse skupine pa sega število od dveh do več kot dvajsetih levitev. [[Nekrilate žuželke]] se tako levijo vse življenje, pri [[krilate žuželke|krilatih]] pa se levitve končajo s [[preobrazba (biologija)|preobrazbo]] - prehodom med [[ličinka|ličinko]] in odraslo živaljo. Izjema so le [[enodnevnice]], ki se po preobrazbi levijo še enkrat.
 
V praksi govorimo o prehodu med stadiji takrat, ko žuželka odvrže lev, fiziološko gledano pa se levitev zgodi, ko stara kutikula odstopi od [[epidermis]]a. Nekatere žuželke namreč še nekaj dni po tem ne odvržejo kutikule, druge pa lev obdaja celo do konca življenja. V času pred levitvijo in tik po njej žival miruje in se neha prehranjevati. Žuželčje celice se delijo simultano. Ob takem ciklu se zaradi neraztegljivosti kutikule povrhnjica pod njo naguba in v gube se izlije t.&nbsp;i. levitvena tekočina - mešanica neaktivnih litičnih [[encim]]ov, celice povrhnjice pa pričnejo izločati novo plast kutikule. Na celičnem nivoju se pri mnogih žuželkah v epidermisu pojavijo tudi posebne [[žleza|žleze]], imenovane ''eksuvialne žleze''. Sprva so mislili, da levitveno tekočino izločajo te žleze, vendar pa jih mnoge žuželke nimajo ali pa jih imajo premalo, da bi lahko izločile dovolj tekočine. Tako njihova vloga še ni znana, vemo pa, da postanejo aktivne samo med levitvijo in da jih odrasli stadiji večine žuželk nimajo.
Brezimni uporabnik