Marjan Rožanc: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 15:
Rodil se je kot drugi sin Viktorja Rožanca, bolniškega strežnika v umobolnici na Studencu, in Otilije Rožanc, rojene Berghaus, gospodinje. Najprej stanujejo v Slapah pri Ljubljani, od koder se [[1934]] preselijo v Zeleno jamo, ki ga je odločilno zaznamovala od zgodnje mladosti.
 
Med letoma [[1937]] in [[1940]] obiskujeje obiskoval osnovno šolo v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]], med letoma [[1940]] in [[1943]] pa nižjo gimnazijo v [[prva državna realka|prvi državni realki]] na [[Vegova ulica, Ljubljana|Vegovi ulici]].
 
Pri 14 letih je postal pomožni delavec v ljubljanski Kartonažni tovarni, leta [[1945]] pa še v kulisarni [[Ljubljanska Drama|Drame SNG v Ljubljani]] in [[Ljubljanska opera|Opere]]. Leta [[1947]] se vpišeje vpisal v grafično šolo, [[1950]] pa se zaposlije zaposlil kot kvalificirani litografski risar v tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani. Istega leta greje šel na enoletno služenje vojaškega roka v šolo rezervnih oficirjev v [[Požarevac]].
 
Na vojaškem sodišču v [[Beograd]]u je bil [[1951]] zaradi sovražne propagande obsojen na tri leta in pol strogega zapora. Kazen prestajaje prestajal v vojaškem zaporu v Beogradu, Požarevcu, na kazenskih deloviščih v Popovcu nad Paračinom in rudniku svinca v Trepči, zadnji dve leti pa preživije preživel v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]].
 
Po vrnitvi se je [[1955]] zaposlil kot pomožni litografski risar v Mariborski tiskarni in arhivar v Časopisno-grafičnem podjetju [[Večer (časopis)|Večer]] v [[Maribor]]u. Takrat so se tudi začnejozačele njegove prve literarne objave v Obzorniku [[Prešernova družba|Prešernove družbe]]: ''Prišla je tudi Helena'', ''Mišolovka, gumbi in tičnica''; objavlja tudi v ''Mladih potih'', ''[[Ljubljanski dnevnik|Ljubljanskem dnevniku]]'', ''[[Naša sodobnost|Naši sodobnosti]]'' in ''[[Nova obzorja|Novih obzorjih]]''. Od [[1956]] živije živel kot svoboden književnik brez statusa svobodnega književnika, ki ga dobije dobil [[1960]], ko se je tudi poročiporočil z Janjo Kacjan. [[1972]] se jima rodije rodila hčerka Tonca, baletna plesalka v SNG Opera in balet Ljubljana.
 
[[Slika:RožancVolčjiGrad.jpg|thumb|Domačija Marjana Rožanca v Volčjem Gradu pri Komnu.]] V letih [[1962]] in [[1963]] je bil član uredniškega odbora ''Perspektiv'', v sezoni [[1962]]/[[1963]] pa je vodil eksperimentalno gledališče [[Oder 57|Odra 57]], ki je prenehalo delovati spomladi [[1964]]. Istega leta so mu prepovedoprepovedali igro ''Topla greda'' s pomočjo spektakularne politične manipulacije. Od takrat tudi velja prepoved predvajanja in tiskanja te igre.
 
Leta [[1968]] je bil zaradi esejev, objavljenih v tržaški [[revija|reviji]] ''[[Most]]'', obsojen na pogojno dveletno kazen. Med letoma [[1969]] in [[1970]] je bil član in sekretar uredniškega odbora ''Problemov''. Od [[1974]] do [[1981]] je delal kot sekretar zveze športnih društev Slovan in direktor delovne skupnosti ZŠD Slovan. Po njem so poimenovali tradicionalni mladinski nogometni turnir v Ljubljani.
 
[[1980]] je kupil staro kmečko hišo na Krasu v Volčjem Gradu, jo obnovil in tam preživel večino svojega časa in ustvarjalnega dela. Skoraj vsako leto je izdal nov [[roman]], knjigo kratke proze ali [[Esej|esejev]]. Njegovo hišo je kasneje kupil [[slikarstvo|slikar]] [http://www.medana-art.com/index.php?vie=cnt&str=5_slo&id=2006051509015168&lng=slo Mario Palli].
 
UmreUmrl je [[1990]] v Ljubljani.
 
== Literarno ustvarjanje ==