Marjan Rožanc: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 23:
Po vrnitvi se je [[1955]] zaposlil kot pomožni litografski risar v Mariborski tiskarni in arhivar v Časopisno-grafičnem podjetju [[Večer (časopis)|Večer]] v [[Maribor]]u. Takrat se tudi začnejo njegove prve literarne objave v Obzorniku [[Prešernova družba|Prešernove družbe]]: ''Prišla je tudi Helena'', ''Mišolovka, gumbi in tičnica''; objavlja tudi v ''Mladih potih'', ''[[Ljubljanski dnevnik|Ljubljanskem dnevniku]]'', ''[[Naša sodobnost|Naši sodobnosti]]'' in ''[[Nova obzorja|Novih obzorjih]]''. Od [[1956]] živi kot svoboden književnik brez statusa svobodnega književnika, ki ga dobi [[1960]], ko se tudi poroči z Janjo Kacjan. [[1972]] se jima rodi hčerka Tonca, baletna plesalka v SNG Opera in balet Ljubljana.
 
[[Slika:RožancVolčjiGrad.jpg|thumb|Domačija Marjana Rožanca v Volčjem Gradu pri Komnu.]] V letih [[1962]] in [[1963]] je bil član uredniškega odbora ''Perspektiv'', v sezoni [[1962]]/[[1963]] pa je vodil eksperimentalno gledališče [[Oder 57|Odra 57]], ki je prenehalo delovati spomladi [[1964]]. Istega leta mu prepovedo igro ''Topla greda'' s pomočjo spektakularne politične manipulacije. Od takrat tudi velja prepoved predvajanja in tiskanja te igre.
 
Leta [[1968]] je bil zaradi esejev, objavljenih v tržaški [[revija|reviji]] ''[[Most]]'' obsojen na pogojno dveletno kazen. Med letoma [[1969]] in [[1970]] je bil član in sekretar uredniškega odbora ''Problemov''. Od [[1974]] do [[1981]] je delal kot sekretar zveze športnih društev Slovan in direktor delovne skupnosti ZŠD Slovan. Po njem so poimenovali tradicionalni mladinski nogometni turnir v Ljubljani.
 
[[1980]] je kupil staro kmečko hišo na Krasu v Volčjem Gradu, jo obnovil in tam preživel večino svojega časa in ustvarjalnega dela. Skoraj vsako leto izda nov [[roman]], knjigo kratke proze ali [[Esej|esejev]].
 
Umre [[1990]] v Ljubljani.