Janoš Kardoš: Razlika med redakcijama

Kardoš se je rodil v [[Železna županija|Železni županiji]] na [[Madžarska|Ogrskem]]. OčeNjegovi mustarši jeso bilbili Juri Kardoš, mati je bilain Magdalena Kerčmar. V [[Madžari|madžarsko]] gimnazijo je hodil v [[Sopron]]u,. potemŠtudiral pa študiralje na [[Dunaj]]u. Za duhovnika je bil posvečen leta 1830. V [[Hodoš|Hodošu (Őrihodos)]] je bil dušni pastir od leta 1835 do 1873.

V [[Prekmurščina|prekmurščino]] je prevedel [[Mihály Vörösmarty|Vörösmartyova]] Slovenska Razglasa, pesmi [[János Arany|Jánosa Aranya]] in [[Sándor Petőfi|Sándorja Petőfija]],. pet knjig Mojzesa in knjigo Jozueta izOd [[Sveto pismo|Svetega pisma]] je prevedel pet Mojzesovih knjig ([[Peteroknjižje]]) in Jozuetovo knjigo.

V času pomladi narodov 1848-49 so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa Madžare. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliške slovenske večine v podpiranju težnje [[madžarizacije|madžarizacije]] v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med [[Mura|Muro]] in [[Raba|Rabo]] ''„Vendi”'' ali ''„Vendski Slovenci”'', ki govorijo ''„stari slovani”'' jezik, ki ni enak z jezikom kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili naob koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] prepičaniprepričani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo ''„Vendi”'', ''„Vendski Slovenci”'', ali se asimilirajo.

Teorija o tem, da ogrski Slovenci (''Vendi'') niso Slovenci, je nastala v boju za evangeličansko vero in v boju za predtrianonske meje. Tako imenovano ''„[[vendsko vprašanje]]”'' torej ni znanstveno, temveč politično vprašanje.

Kljub temu je Kardoš pomemben za ohranitev [[slovenščina|slovenskega (prekmurskega) jezika]] in narodne zavesti ogrskih Slovencev]]. [[Leta 1868]] je v prekmurščino prevedel madžarski učbenik za prekmurske šole.

* [[D. Luther Martina máli kátekismus]] ali glavni návuk szvéte vere krsztsanszke ([[1837]])

* [[Krátki návuk krsztsansztva]] ([[1837]])

* [[Mála historia bibliszka]] ali Sz. Píszma Mêsta prígodna ([[1840]])

* Krsztsanszke czerkevne peszmi ([[1848]])

* Krsztsanszke mrtvecsne peszmi ([[1848]])

* Mrtvecsne nôve molitvi (rokopis, [[1850]])

* Pobo'zne molítvi za poszebno csészt bo'zo ([[1853]]?)

* Krsztsanszke mrtvecsne peszmi ([[1855]])

* ABC ali Návuk na píszajôcs-cstenyé za szlovenszke vucsevnice vödáni ([[1867]])

* D. Luther Martina máli kátekismus ali glavni návuk szvéte vere krsztsanszke ([[1875]])

* Krsztsanszke czerkevne peszmi ([[1875]])

* D. Luther Martina Máli kátekismus ali Glávni návuk szvéte vere krsztsanszke ([[1902]])

* Krsztsanszke czerkevne peszmi ([[1908]])

* Toldi: versusko pripovedávanje ([[1921]])

* [[Moses i Josua]] ([[1929]])

* Krsztsanszke mrtvecsne peszmi ([[1929]])

* Evangeliomszke vere ino cérkvi obcsinszki prigodi ([[1932]])

* Marija Kozar, ''Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem'', Monošter-Szombathely, [[1996]].

* Az Őrség és a Vendvidék, turistični vodnik, [[2004]].