Esej: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KatjaSka (pogovor | prispevki)
KatjaSka (pogovor | prispevki)
Vrstica 22:
'''Refleksivnost'''. Pisec skozi esej podaja svoja osebna razmišljanja o temi. Ob tem ne moralizira, njegov namen ni prepričati bralca ali nanj vplivati. Nasprotno, bralca želi spodbuditi k razmišljanju, zato je bistvo eseja izražena ideja in ne nek zaključek, s katerim bi avtor utemeljil ali zavrgel svoje teze.
 
'''Domišljija'''. ''Encyclopaedia Britannica'' esej uvršča med nefikcijsko literaturo v prozi (''nonfictional prose literature''). To ne pomeni, da pisec pri pisanju ne uporablja domišljije. Seveda jo, vendar ne tako, da bi z njo v eseju ustvaril izmišljeno zgodbo z izmišljenimi kraji in bitji, temveč si z njo pomaga pri oblikovanju esejske strukture, kako bo vključil okrasne podrobnosti v esej, kako vzpostavil odnos z bralcem skozi humor in duhovitost ter kako vpeljal digresijo, ki naj bi odražala neko sproščeno brezbrižnost avtorja.
 
'''Kontrastiranje'''.<ref>Denis Poniž. ''Esej''. Literarni leksikon. 1989, str. 15</ref> Bistvo eseja je, da avtor problem osvetli z obeh strani. Esejist nikoli ne sme biti enostranski, vedno pa je lahko pristranski, saj podaja svoje mnenje. Esejist na stvari ne gleda enoznačno in naj bi v esej vključil več možnih pogledov na neko stvar, vedno s skepso in relativizacijo. V eseju aksiomov, enoumnih, racionalno preverljivih in kavzalno povezanih trditev ni. Esej je izmenjavanje misli in pogledov, esejistova naloga ni, da bi problem obdelal izčrpno in sistematično, kot je značilno za razpravo.