Esej: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 24:
'''Domišljija'''. ''Encyclopaedia Britannica'' esej uvršča med nefikcijsko literaturo v prozi (''nonfictional prose literature''). To ne pomeni, da pisec pri pisanju ne uporablja domišljije. Seveda jo, vendar ne tako, da bi z njo v eseju ustvaril izmišljeno zgodbo z izmišljenimi kraji in bitji, temveč si z njo pomaga pri oblikovanju esejske strukture, kako bo vključil okrasne podrobnosti v esej, kako vzpostavil odnos z bralcem skozi humor in duhovitost ter kako vpeljal digresijo, ki naj bi odražala neko sproščeno brezbrižnost avtorja.
 
'''Kontrastiranje'''.<ref>Denis Poniž:. ''Esej''. Literarni leksikonleksiko., 1989, str. 15</ref>. Bistvo eseja je, da avtor problem osvetli z obeh strani. Esejist nikoli ne sme biti enostranski, vedno pa je lahko pristranski, saj podaja svoje mnenje. Esejist na stvari ne gleda enoznačno in naj bi v esej vključil več možnih pogledov na neko stvar, vedno s skepso in relativizacijo. V eseju aksiomov, enoumnih, racionalno preverljivih in kavzalno povezanih trditev ni. Esej je izmenjavanje misli in pogledov, esejistova naloga ni, da bi problem obdelal izčrpno in sistematično, kot je značilno za razpravo.
Po H. Grünu <ref>Miran Štuhec: ''Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja''. 2003, str. 12</ref> naj bi oblikovno in slogovno strukturo eseja poudarjala sinteza logičnih stavkov, aforizmov, dialoga, kontrastiranja fabul, pisemskega načina pripovedovanja, esejističen epistemološki kod pa predvideva [[indukcija|indukcijo]], [[dedukcija|dedukcijo]], analizo in sintezo, predvsem pa večkrat intuicijo.