Esej: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KatjaSka (pogovor | prispevki)
KatjaSka (pogovor | prispevki)
Vrstica 8:
Štuhec in Kos tudi pravita, da je za esej značilno nazorno in živo nizanje misli, avtor pa v svoj tekst vključuje asociacije, ki se mu porajajo med pisanjem.<ref name=Štuhec/><ref name=Miran/> Pri povezavi eseja z didaktičnostjo se mnenja razhajajo. Kmecl<ref name=Kmecl/> pravi, da je esej didaktična književna vrsta, Štuhec<ref>Miran Štuhec. ''Aristokracija jezika in duha''. Študentska založba. 2005, str. 558</ref> pa trdi ravno nasprotno, da v eseju didaktičnosti ni. ''Encyclopaedia Britannica''<ref name=EB/> dopušča možnost didaktičnega načina obravnavanja teme, ki pa ni nujen.
 
Vsi avtorji ne uvrščajo kar samodejno eseja med literarne zvrsti. Lukács pravi, da ima esej amorfno obliko in še ni prehodil poti osamosvojitve, kot jo je njegov brat — pesništvo: pot razvoja iz primitivne, neizoblikovane enotnosti znanosti, etike in umetnosti.<ref name=Poniž>Denis Poniž. ''Esej''. Literarni leksikon,. 1989. str.30</ref> Hass in Hennecke pa sploh govorita o eseju kot o 4. literarni vrsti.<ref name=Poniž/> Kmecl je v svoji knjigi<ref name=Kmecl/> protiven, na enem mestu označi esej kot v osnovi strokovno razpravo. Poniž, Barbaričeva in Štrancar pa pravijo, da je esej na meji med čisto beletristiko in pisanjem, ki uporablja prvine filozofsko-logičnega oziroma znanstvenega mišljenja.<ref>Denis Poniž, Nada Barbarič, Marjan Štrancar. ''Esej in šolski esej. 1994</ref>
 
== Značilnosti eseja==