Drava: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
rv (kršitev avtorskih pravic - skopirano iz navedenih virov)
Vrstica 18:
 
Zaradi velike vodnatosti in velikega padca je na njej več [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]: osem v Avstriji, šest v Sloveniji: [[Hidroelektrarna Dravograd|Dravograd]], [[Hidroelektrarna Vuzenica|Vuzenica]], [[Hidroelektrarna Vuhred|Vuhred]], [[Hidroelektrarna Ožbalt|Ožbalt]], [[Hidroelektrarna Fala|Fala]], [[Hidroelektrarna Mariborski otok|Mariborski otok]], [[Hidroelektrarna Zlatoličje|Zlatoličje]] in [[Hidroelektrarna Formin|Formin]] (na kanalu) in še dve na [[Hrvaška|Hrvaškem]].
 
[http://sl.wikipedia.org/wiki/Lent Lent ali Pristan] je staro ime trga ob reki Dravi, ki je svoje ime dobil po pristanišču, kjer so pristajale šajke in splavi. Na njih so poleg lesa tovorili večino blaga iz Koroške na jug, saj so splavarji pluli vse do Beograda in celo do Črnega morja. Za dravske splavarje je bila prva prava postaja v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Maribor Mariboru], Lent ali Pristan pa je bil splavarsko prometno križišče. Prvi udarec je splavarjem pomenila leta 1918 [http://sl.wikipedia.org/wiki/Hidroelektrarna_Fala falska elektrarna], po koncu 2. svetovne vojne je bilo zaradi niza dravskih elektrarn splavarjenje onemogočeno.
 
Nekdanje vodne pustolovščine se lahko danes doživi na pravih splavih, ki so namenjeni turističnim vožnjam po reki Dravi. Splavarjenje so organizatorji popestrili z bogatim zabavnim in glasbenim programom. Drava s svojim snežnim režimom predstavlja posebnost med slovenskimi rekami, saj največji pretoki nastajajo junija, takrat, ko ima večina ostalih rek nižje pretoke. Ker je izgradnja sistema dravskih elektrarn precej spremenila pretok in vodostaj Drave, se je iz nekdaj deroče reke z nižjim vodostajem spremenila v počasnejšo reko z bistveno višjim vodostajem, kar je predvsem posledica izgradnje jezu v Melju. Današnji pomen Drave je predvsem v oskrbi z električno energijo. Voda Drave napaja tudi prodnata območja na mariborski ravnini in tako neposredno služi tudi kot vir pitne ter namakalne in tehnološke vode. V zadnjem času ima Drava tudi čedalje pomembnejšo rekreacijsko vlogo, predvsem za čolnarjenje in ribištvo.
 
Pred mnogimi leti, ko je bil Maribor razdeljen na dve cerkveni gospoščini: salzburško (s Piramido in Kalvarijo) na levem bregu in oglejsko (s Pohorskim dvorom – srednjeveški dvor pod Pohorjem) na desnem bregu Drave pa je bila celo razločnica cerkvenih gospostev. Do leta 1220 oba bregova sploh nista imela mostu in sta bila povezana zgolj z brodom. Levi breg je meščanom prinašal višje karate na družbeno socialni lestvi od tistega na desni. Danes se je reka vtihotapila v življenje prebivalcev in je z njimi neodtujljivo povezana. Levi in desni breg sta preko Drave danes eno okolje, en prostor in eno mesto. Številni prebivalci in predvsem okoljevarstveniki ji želijo vrniti življenje. S sodobnimi ekološkimi pristopi jim, industrijski tradiciji navkljub, uspeva bistrenje dravske vode in čiščenje njenih jezov. Novi mestni odlok o plovbi po reki Dravi omogoča razmah čolnarjenja, po njeni gladini pa z rečnimi vetrovi lahko plujejo jadralci in rečni deskarji, uživajo pa lahko tudi mestni “rancarji” in vozniki vodnih skuterjev. Obrežja pa so izziv za ribiče, sprehajalce in kolesarje. Maribor se zaradi svoje Drave, ki med dvema hidroelektrarnama dobiva videz umetnega jezera, pozimi okiti s stotinami ptičev: prek 300 je labodov, prek 500 rac vseh vrst, potem pa so tod še čigre, ponirki in drugi… Česa podobnega nima nobena evropska prestolnica.
 
{{wikislovar}}
Vrstica 79 ⟶ 73:
[[vec:Drava]]
[[zh:德拉瓦河 (多瑙河)]]
 
== Viri ==
Radovanovič S., Pivka J., Čudovita Maribor & Pohorje = The Wonderful world of [Maribor & Pohorje], Kapital, Maribor, 2004
 
== Zunanje povezave ==
[http://www.slovenija-danes.slovenci.si/mesto-dveh-src-in-ene-reke Slovenija danes], Mesto dveh src in ene reke, članek