Kombuča: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 40:
bi ozdravil prebavne motnje takratnega japonskega cesarja Imperiorja.
Konec 19. stoletja so napitek pripravljali tudi v Rusiji, od koder je
desetletja kasneje prišel tudi v Evropo. <ref name="članek3"></ref>
Vrstica 58:
metabolne poti, različne koncentracije sladkorja in različna časovna
obdobja fermentacije, se sestava napitka razlikuje.<ref
name="članek3"></ref> Običajno so prisotni različni:
[[sladkorji]] (glukoza,fruktoza, saharoza)
Vrstica 67:
[[vitamini]] B kompleksa,
[[aminokisline]]
[[glicerol]] in [[polifenoli]].<ref name="članek1"></ref>
Med fermentacijskim procesom se [[pH]] napitka znižuje, kar je
posledica naraščanja vsebnosti organskih kislin.<ref name="članek3"></ref>
Kombuča čaj običajno vsebuje manj kot 0,5% alkohola in to jo uvršča
med nealkoholne pijače. <ref name="članek1"></ref>
Vrstica 171 ⟶ 170:
čajev lahko kombiniramo in tako izboljšujemo okus.<ref
name="članek1"></ref> Najpogosteje se uporabljata črni in zeleni čaj,
lahko tudi sadni čaji brez kofeina.<ref name="članek3"></ref> Zeliščni
čaji z močnimi eteričnimi olji so odsvetovani, ker lahko poškodujejo
kulturo kombuče. Čaj sladkamo z veliko različnimi viri (beli ali rjavi
Vrstica 179 ⟶ 178:
Površina kombuče ni nujno stalno vlažna in se s časom lahko tudi
potopi na dno posode. Potrebno izogniti stiku kombuče s kovinami,
nakitom… <ref name="članek3"></ref> osodo prekrijemo s krpo. Odložimo
jo na temno mesto s sobno temperaturo (22-25˚C) za približno teden
dni. Površina je tako najbolj ugodna za [[aerobne|aerobni]]
| |||