Stephen Hawking: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Edmoon (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
m tn|slog
Vrstica 1:
'''Stephen William Hawking''' [''stéfen víljem hóking''], [[Angleži|angleški]] [[fizik]], [[astrofizik]], [[matematik]] in [[kozmolog]], * [[8. januar]] [[1942]], [[Oxford]], [[Anglija]].
 
== Življenje in delo ==
Hawking velja za enega od vodilnih svetovnih [[teorijski fizik|teorijskih fizikov]]. Je [[Lucasov profesor]] [[matematika|matematike]] na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v]] [[Cambridge]]u in član [[Kolidž Gonvillea in Caiusa|Kolidža Gonvillea in Caiusa]] (Gonville and Caius College). Je raziskovalec [[črna luknja|črnih lukenj]] in nastanka [[Vesolje|Vesolja]]. Bojuje se zoper zahrbtno bolezen gibalnih nevronov, ki ga je skoraj povsem ohromila. Govori s pomočjo sintetizatorja govora. Iz dokumentarcev izvemo, da skoraj trikrat bolj počasi, vendar si zapomni vse. Obstaja ceklo zanimiv pripetljaj, ki nam veliko pove otem, kako bistrega in čilega duha je: dva meseca je neki študent s pomočjo vseh mogočih pomagal poskušal potrditi in nadaljevati zapleteno delo s področja kvantne fizike. Prišel je k Hawkingu in mu poredstavil izsledke svojega dela, vendar pa Hawking ni bil zadovoljen; imel je celo točo pripomb, pri čemer se je izkazalo, da ni upošrteval določenih konstant, da ni predvidel določenih posledic tako, da ga je Hawking zopet napotil in pripravil do tega da je začel znova.
 
Hawking velja za enega od vodilnih svetovnih [[teorijski fizik|teorijskih fizikov]]. Je [[Lucasov profesor]] [[matematika|matematike]] na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v]] [[Cambridge]]u in član [[Kolidž Gonvillea in Caiusa|Kolidža Gonvillea in Caiusa]] (Gonville and Caius College). Je raziskovalec [[črna luknja|črnih lukenj]] in [[nastanek Vesolja|nastanka]] [[Vesolje|Vesolja]].
 
Hawking velja za enega od vodilnih svetovnih [[teorijski fizik|teorijskih fizikov]]. Je [[Lucasov profesor]] [[matematika|matematike]] na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v]] [[Cambridge]]u in član [[Kolidž Gonvillea in Caiusa|Kolidža Gonvillea in Caiusa]] (Gonville and Caius College). Je raziskovalec [[črna luknja|črnih lukenj]] in nastanka [[Vesolje|Vesolja]]. Bojuje se zoper zahrbtno [[bolezen]] gibalnih nevronov, ki ga je skoraj povsem ohromila. Govori s pomočjo [[sintetizator govora|sintetizatorja govora]]. Iz dokumentarcev izvemo, da skoraj trikrat bolj počasi, vendar si zapomni vse. Obstaja ceklocelo zanimiv pripetljaj, ki nam veliko pove otemo tem, kako bistrega in čilega duha je: dva meseca je nekinek študent s pomočjo vseh mogočih pomagal poskušal potrditi in nadaljevati zapleteno delo s področja [[kvantna fizika|kvantne fizike]]. Prišel je k Hawkingu in mu poredstavilpredstavil izsledke svojega dela, vendar pa Hawking ni bil zadovoljen;. imelImel je celo točo pripomb, pri čemer se je izkazalo, da ni upošrtevalupošteval določenih [[fizikalna konstanta|konstant]], da ni predvidel določenih posledic, tako, da ga je Hawking zopetspet napotil in pripravil do tega da je začel znova.
 
SpektakularnoHawking je na dokaj presenetljiv način dokazal, da črne luknje izhlapevajo, ko se dva povezana [[osnovni delec|osnovna delca:]], delec in antidelec, ločita s singularnostjo, kar enemu izmed njiju omogoči, da se iztrga ven iz [[dogodkovno obzorje|dogodkovnega horizontaobzorja]]. Vendar pa je ocenjen čas zopetspet astronomskivelikanski, saj bi črna luknja z [[Sončeva masa|maso Sonca]] izhlapevala 10 na 60 potenco, svoj obstoj pa bi končala v spektakularni eksploziji, s katero bilahkobi lahko nastalo novo vesolje z bolj ali manj istimi konstantami.
 
Poleg tega zagovarja teorijo o vzporednih vesoljih, nastopal pa je celo, kot stranski igralec v zvezdnih''[[Zvezdne steze|Zvezdnih stezah]]'', kjer so ga postavili ob bok [[Albert Einstein|Albertu Einsteinu]], in drugim veleumom.
 
== Izbrana dela ==
Vrstica 9 ⟶ 17:
* ''Vesolje v orehovi lupini'' (''The Universe in a Nutshell'') ([[2001]]), (prevod [[Mirjam Galičič]], Učila International, Tržič [[2002]]),
* skupaj z [[Roger Penrose|R. Penroseom]] ''Narava prostora in časa'' (''The Nature of Space and Time'') ([[1996]]).
 
Spektakularno je dokazal, da črne luknje izhlapevajo, ko dva povezana delca: delec in antidelec ločita s singularnostjo, kar enemu izmed njiju omogoči, da se iztrga ven iz dogodkovnega horizonta. Vendar pa je ocenjen čas zopet astronomski, saj bi črna luknja z maso Sonca izhlapevala 10 na 60 potenco, svoj obstoj pa bi končala v spektakularni eksploziji, s katero bilahko nastalo novo vesolje z bolj ali manj istimi konstantami.
 
Poleg tega zagovarja teorijo o vzporednih vesoljih, nastopal pa je celo, kot stranski igralec v zvezdnih stezah, kjer so ga postavili ob bok [[Albertu Einsteinu]], in drugim veleumom.
 
== Glej tudi ==