|
Latinščina ima sistem pregibanja precej podoben slovenščini: predvsem deluje tako, da pripenjamo [[glagolska pripona|pripone]] in obrazila nespremenljivi osnovi. [[sklanjatev|Sklanjanje]] [[samostalnik]]ov in [[pridevnik]]ov se imenuje ''deklinacija'', [[spregatev|spreganje]] [[glagol]]ov pa ''konjugacija''. Obstaja pet sklanjatev samostalnikov in štiri spregatve glagolov.
Sklanjatve in spregatve so opredeljene kot prva, druga, itd., vendar tudi po prevladujočem glasu v besedi. Pri samostalnikih je ta glas v obrazilu šestega sklona ednine, pri glagolih pa v priponi. Tako se imenuje prva sklanjatev tudi "a deklinacija", ker velja za samostalnike z obrazilom -a. Pri glagolih pa je "a konjugacija" tista, kjer je "a" pripona med besedno osnovo in obrazilom, na primer ''laud-a-re''.
=== Glagol ===
==== 1. ali -a konjugacija (spregatev) ====
<br />'''Glagoli na -a'''
{| class="wikitable"
! rowspan="2" |
! colspan="4" | '''''laudare (infinitiv), indikativ prezenta''<br />hvaliti
|-
! colspan="2" | '''ednina'''
! colspan="2" | '''množina'''
|-
! '''1. oseba'''
| laudo || '''–o''' || laudamus || '''–amus'''
|-
! '''2. oseba'''
| laudas || '''–as''' || laudatis || '''–atis'''
|-
! '''3. oseba'''
| laudat || '''–at''' || laudant || '''–ant'''
|}
==== 2. ali -e konjugacija (spregatev) ====
<br />'''Glagoli na -e'''
{| class="wikitable"
! rowspan="2" |
! colspan="4" | '''''docere (infinitiv), indikativ prezenta''<br />učiti, poučevati
|-
! colspan="2" | '''ednina'''
! colspan="2" | '''množina'''
|-
! '''1. oseba'''
| doceo || '''–eo''' || docemus || '''–emus'''
|-
! '''2. oseba'''
| doces || '''–es''' || docetis || '''–etis'''
|-
! '''3. oseba'''
| docet || '''–et''' || docent || '''–ent'''
|}
==== 3. ali mešana konjugacija (spregatev) ====
<br />'''Glagoli na konzonant (soglasnik)'''
{| class="wikitable"
! rowspan="2" |
! colspan="4" | '''''scribere (infinitiv), indikativ prezenta''<br />pisati
|-
! colspan="2" | '''ednina'''
! colspan="2" | '''množina'''
|-
! '''1. oseba'''
| scribo || '''–o''' || scribimus || '''–imus'''
|-
! '''2. oseba'''
| scribis || '''–is''' || scribitis || '''–itis'''
|-
! '''3. oseba'''
| scribit || '''–it''' || scribunt || '''–unt'''
|}
Nekateri glagoli te skupine ohranijo povsod prepono '''-i-''' kakor glagoli četrte spregatve. Primer: ''capere'' (prijeti, ujeti) spada v tretjo spregatev, ker se končuje na -ere, a ga spregamo ''capio, capis, capit, capimus, capitis, capiunt'', torej po četrti.
==== 4. ali -i konjugacija (spregatev) ====
<br />'''Glagoli na -i'''
{| class="wikitable"
! rowspan="2" |
! colspan="4" | '''''audire (infinitiv), indikativ prezenta''<br />poslušati
|-
! colspan="2" | '''ednina'''
! colspan="2" | '''množina'''
|-
! '''1. oseba'''
| audio || '''–io''' || audimus || '''–imus'''
|-
! '''2. oseba'''
| audis || '''–is''' || auditis || '''–itis'''
|-
! '''3. oseba'''
| audit || '''–it''' || audiunt || '''–iunt'''
|}
== Viri ==
* ''Leksikon Antika''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2004.
| 