|
| audit || '''–it''' || audiunt || '''–iunt'''
|}
=== Glagoli in časi ===
Glagolske oblike, katerim lahko določimo osebo, imenujemo '''osebne''' ali '''določne''' glagolske oblike (verbum finitum), druge pa '''neosebne''' ali '''nedoločne''' (verbum infinitum). Pri osebnih ali določnih glagolskih oblikah razlikujemo:<br />
· osebo (persona);<br />
· število (numerus);<br />
· čas (tempus);<br />
· naklon (modus);<br />
· način (genus).<br />
Latinski glagol pozna (podobno kot slovenski) tri [[osebe]]: prva, druga, tretja. [[Števili]] sta dve: ednina (singular) in množina (plural), ki se rabi tudi za slovensko dvojino. Pozna šest [[časov]]'''*''':<br />
a) '''sedanji čas ali sedanjik''' (praesens, prezent): ''laudo'' hvalim;<br />
b) '''nedovršni pretekli čas ali nedovršni preteklik''' (imperfectum, imperfekt): ''laudabam'' hvalil sem;<br />
c) '''prihodnji čas ali prihodnjik''' (futurum I., futur I.): ''laudabo'' hvalil bom;<br />
č) '''dovršni pretekli čas ali dovršni preteklik''' (perfectum, perfekt): ''laudavi'' pohvalil sem;<br />
d) '''predpretekli čas ali predpreteklik''' (plusquamperfectum, pluskvamperfekt): ''laudaveram'' pohvalil sem (prej);<br />
e) '''dovršni prihodnji čas ali dovršni prihodnjik''' (futurum exactum, futur II.): ''laudavero'' pohvalil bom, pohvalil bom (prej). <br />
[[Nakloni]] so trije:<br />
a) '''povedni (določni) naklon''' (indikativ): ''laudo'' hvalim;<br />
b) '''vezni naklon''' (konjuktiv): ''laudem'' da hvalim, naj hvalim;<br />
c) '''velelni naklon''' (imperativ): ''lauda'' hvali! <br />
In [[načina]] sta dva:<br />
a) '''tvorni''' (activum, aktiv): ''laudo'' hvalim;<br />
b) '''trpni''' (passivum, pasiv): ''laudor'' hvaljen sem (hvalim se), hvalijo me.<br />
'''Neosebne ali nedoločne glagolske oblike so:''' <br />
· samostalniške (substantivne):<br />
a) '''nedoločnik''' (infinitivus, infinitiv): <br />
[[infinitiv aktivnega sedanjega časa]]: ''laudare'' hvaliti;<br />
[[infinitiv pasivnega sedanjega časa]]: ''laudari'' hvaljen biti;<br />
[[infinitiv aktivnega preteklega časa]]: ''laudavisse'' da je kdo pohvalil;<br />
[[infinitiv pasivnega preteklega časa]]: ''laudatum, -am, -um esse'' da je bil kdo pohvaljen;<br />
[[infinitiv aktivnega prihodnjega časa]]: ''laudaturum, -am, -um esse'' da bo kdo (po)hvalil;<br />
[[infinitiv pasivnega prihodnjega časa]]: ''laudatum iri'' da bo kdo (po)hvaljen;<br />
b) '''namenilnik''' (supinum, supin): ''laudatum'' hvalit;<br />
c) '''glagolnik''' (gerundium, gerundij): ''laudandi'' hvaljenja;<br />
· pridevniške (adjektivne):<br />
'''deležnik''' (participium, particip), in sicer [[prezenta]]: ''laudans'' hvaleč = tisti, ki hvali; [[perfekta]] (pasiva): ''laudatus'' 3 pohvaljen; [[futura aktiva]]: ''laudaturus'' 3 hvaliti hoteč = tisti, ki namerava hvaliti; [[futura pasiva]] ali [[gerundivum]], gerundiv oziroma glagolski pridevnik: ''laudandus'' 3 tisti, ki mora biti hvaljen.
Glagolske oblike so [[sestavljene]] in [[nesestavljene]]. Nesestavljene sestojijo iz ene besede: ''laudo'' hvalim. Sestavljene pa sestojijo iz več besed, npr. iz pasivnega preteklega deležnika (partic. pf. pas) in pomožnika ''esse'': ''laudatus sum'' pohvaljen sem bil. Sestavljene so:<br />
· pasiv perfekta, pluskvamperfekta in futura II.;<br />
· infin. fut. akt., infin. fut. pas. ter inf. pf. pas.;<br />
· opisna sprega (coniugatio periphrastica), aktivna in pasivna.
Tvorbo posameznih osebnih glagolskih oblik imenujemo '''konjugacija''' ali spregatev. Glagole torej konjugiramo ali spregamo, medtem ko samostalnike in pridevnike dekliniramo ali sklanjamo. Konjugacije latinskih glagolov razlikujemo glede na to, kako se končuje njihova prezentova osnova: 1. ali a-konjugacija, 2. ali e-konjugacija, 3. ali mešana konjugacija (s konzonantnim (soglasniškim) in vokalnim (samoglasniškim) delom, 4. ali i-konjugacija. Pri glagolskih oblikah razlikujemo [[osnove]] (debla) in [[obrazila]]. Glagolske oblike tvorimo tako, da dodajamo glagolski osnovi obrazila z [[veznim]] [[(tematnim) vokalom]] (''e'', ''i'', ''u'') ali brez njega.
'''*''' Pri latinskih glagolih razlikujemo:<br />
· [[tri časovne stopnje]]: '''preteklost, sedanjost, prihodnost'''.<br />
Poleg tega razlikujemo še glede na potekanje dejanja v času (glagolski vid) '''dovršne''' (perfektivne) in '''nedovršne''' (imperfektivne) glagole.<br />
Dovršni glagoli pomenijo lahko v terminativnem smislu ''trenutno dejanje'' (punktualni pomen), ''začetnodovršno'' (ingresivni pomen), ''končnodovršno'' (efektivni pomen); v kompleksnem smislu pa dovršni glagoli (v perfektu) samo ugotavljajo dejanje ne glede na trajanje; dejanje omenimo samo kot dejstvo.<br />
Nedovršni glagoli izražajo ''trajno'' (durativno) ali ''ponavljajoče'' ''se'' (iterativno) ''dejanje''.<br />
<br />
· [[latinski časi se dele v dve skupini]]:<br />
a) '''glavni časi''' (časi sedanjosti in prihodnosti):<br />
''prezent'' ali sedanjik;<br />
''perfectum praesens'' (logicum) ali pretekli čas s pomenom sedanjika;<br />
''futur I.'' in ''futur II.'' ter ''imperativ'';<br />
<br />
b) '''stranski časi''' (historični časi, časi preteklosti):<br />
''perfectum historicum'' (pripovedni perfekt) ali dovršno pretekli čas;<br />
''imperfekt'' ali nedovršno pretekli čas;<br />
''pluskvamperfekt'' ali predpretekli čas.<br />
<br />
[[Prezent]] zaznamuje:<br />
· dejanje, ki nastopi ali se razvija v sedanjosti (pravi sedanjik);<br />
· dejanje, ki v sedanjosti traja in se ponavlja: ta (durativni) prezent se rabi pri opisovanju navad, običajev, razmer ipd.;<br />
· nekaj, kar se vedno godi in velja tudi za sedanjost, izraža torej dejstva ne glede na čas (brezčasni ali ahronistični ali empirični [izkustveni] sedanjik). Rabi se v pregovorih.<br />
· Sedanjik se rabi namesto preteklega časa v živahnem pripovedovanju preteklih dogodkov (praesens historicum, pripovedni sedanjik).<br />
<br />
[[Perfekt]] zaznamuje:<br />
· prezentni perfekt zaznamuje v sedanjosti dovršeno dejanje ali sedanje stanje kot posledico že v preteklosti dovršenega dejanja. Prezentni perfekt nekaterih glagolov stalno prevajamo s prezentom, ker mislimo predvsem na posledico preteklega dejanja v sedanjosti (npr. ''odi'' sovražim, ''memini'' spominjam se itd.)<br />
· v pasivni obliki je perfekt sestavljen s pomožnim glagolom ''esse'' in trpnopreteklim deležnikom, ki ima v tem primeru veljavo pridevnika.<br />
<br />
[[Imperfekt]] zaznamuje:<br />
· nedovršeno preteklo dejanje, in sicer: dejanje, ki je v preteklosti trajalo ali se ponavljalo. Rabi se pri opisovanju navad, običajev, razmer, uredb, krajev itd.;<br />
· izraža stransko dejanje (okoliščine), ki spremlja ali pojasnjuje preteklo glavno dejanje, to je: izraža preteklo dejanje (stanje), ki je trajalo, ko je nastopil drug dogodek, ki je razvoj imperfektovega dejanja ustavil ali zadržal. Imperfekt opisuje, perfekt pripoveduje (z njim dejanje poteka, napreduje).<br />
<br />
[[Pluskvamperfekt]] zaznamuje:<br />
· logični pluskvamperfekt zaznamuje v preteklosti že dovršeno dejanje ali preteklo stanje. Glagoli, ki imajo v perfektu pomen prezenta, imajo v pluskvamperfektu pomen imperfekta;<br />
· historični pluskvamperfekt zaznamuje preteklo dejanje, ki se je dovršilo pred drugim preteklim dejanjem, zato stoji večinoma v odvisnih stavkih.<br />
<br />
[[Futur I.]] zaznamuje:<br />
·prihodnje dejanje ali stanje ne glede na drugo dejanje.<br />
<br />
[[Futur II.]] zaznamuje:<br />
· v prihodnosti že dovršeno dejanje ali stanje v prihodnosti (futurum II. logicum);<br />
· dejanje, ki se bo dovršilo pred prihodnjim dejanjem, zato stoji večinoma v odvisnih stavkih (futurum exactum).
== Viri ==
| 