Tisk: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Duxborut (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Duxborut (pogovor | prispevki)
Vrstica 59:
S prihodom strojnega stavljenja ob koncu 19. stoletja se je hitrost dela povečala za približno štirikrat, saj so stavni stroji sproti ulivali cele vrstice.
 
Kmalu so se v tiskarstvu začele spremembe, ki so v končni fazi pometle s svinčenimi in lesenimi črkami. V vladni tiskarni v [[Washington|Washingtonu]] so že prvo leto po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] uvedli postopek Intertype Photosetter. Kmalu jim je sledila tudi stara celina: angleško podjetje Monotype je v drugi polovici 50. let prejšnjega stoletja uvedlo tehnološki postopek Monophoto Mark 2 in, na koncu 60. let, še uspešnejši Monophoto Mark 3.
Po tem je svinec razmeroma hitro izginil iz uporabe. Tiskarska črka ni bila (nikoli) več otipljiv predmet iz zlitine, temveč le še digitalni model v računalnikovem pomnilniku. Odtlej jo je mogoče poljubno širiti, ožiti, nagniti v stran, posvetliti, rastrirati, spremeniti v negativ (narediti belo na črni podlagi), obarvati itd.