Ivan Šišman: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ro:Ioan Șișman al Bulgariei
Jalen (pogovor | prispevki)
m Tarnovo > Trnovo
Vrstica 20:
| buried =
|}}
'''Ivan Šišman''' ([[bolgarščina|bolgarsko]]: Иван Шишман), cesar ([[car]]) tarnovskega[[Veliko Trnovo|trnovskega dela]] [[Bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]] ([[1371]]–[[1395]]), * [[1350]] ali [[1351]], [[3. junij]] [[1395]] (usmrčen).
 
==Življenjepis==
Ivan Šišman je bil najstarejši sin bolgarskega carja [[Ivan Aleksander|Ivana Aleksandra]] in njegove druge žene Sare (Terodore), [[Judi]]nje, ki je prestopila v [[pravoslavje|pravoslavno vero]]. Zaradi materinih spletk ali morda zato, ker je bil rojen kot prvi sin po očetovem prihodu na prestol, je imel prednost pri dedovanju prestola in je bil leta [[1356]] ali že malo pred tem kronan za socesarja. Njegovo kronanje je povzročilo dokončno odcepitev zahodnega dela cesarstva, kateremu je v [[Vidin]]u vladal Šišmanov starejši polbrat [[Ivan Sracimir]].
 
V poznih 1360. letih je Ivan Šišman skupaj z očetom in mlajšim bratom [[Ivan Asen V.|Ivanom Asenom V.]] predsedoval cerkveni sinodi v Tarnovu[[Veliko Trnovo|Velikem Trnovem]].
 
Po očetovi smrti na začetku leta [[1371]] je Ivan Šišman nasledil osrednji del [[Bolgarija|Bolgarije]] s prestolnico TarnovoVeliko Trnovo. Vidinski del cesarstva in [[Dobrudža]] (Dobrotica) sta bila popolnoma neodvisma. [[Vlaška]] je leta [[1371]] verjetno še priznavala suverenost Ivana Aleksandra, kar je razvidno iz zahtev za trgovska dovoljenja, med vojno leta [[1386]], v kateri je Ivan Šišman porazil in ubil [[Dan I.|Dana I. Vlaškega]], pa je bila najbrž že samostojna. Še istega leta je Ivan Šišman napadel novega dobruškega despota Ivanka, nečaka Dana I., vendar mu kljub temu, da je ubil Ivankove zaveznike, Dobrudže ni uspelo osvojiti.
 
[[Slika: Second Bulgarian Empire after 1371.png|left|200px|thumb|:Drugo bolgarsko cesarstvo po letu 1371]]
Vrstica 35:
Osmani so kljub kapitulaciji nadaljevali osvajanje Bolgarije: leta [[1378]] je padel Ihtiman, leta [[1383]] [[Sofija]] in lata [[1385]] [[Niš]]. Zmaga [[Srbi|Srbov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]] v [[Bitka pri Pločniku|bitki pri Pločniku]] leta [[1387]] ga je vzpodbudila, da je prenehal podpirati Murata I. in priznavati njegovo suverenost. Osmanski odgovor je bil hiter. Njihova vojska je leta [[1388]] prebila bolgarsko obrambo, oblegala Ivana Šišmana v Nikopolu na [[Donava|Donavi]] in ga prisilila k pokorščini. Obdržati je smel večino svojega kraljestva, osmanskemu sultanu pa bi moral predati Drastar (Silistra). Ivan Šišman se je hotel izogniti izpolnitvi svojih oblub, zato so ga ponovno oblegali, prisilili k predaji Drastarja in uvedbi osmanskih garnizonov v drugih pomembnih trdnjavah.
 
Osmani so leta [[1389]] v [[bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]] kljub smrti sultana Murata I. porazili krščansko koalicijsko vojsko in zatem preusmerili svojo pozornost na Bolgarijo. Novi sultan [[Bajazid I.]] je leta [[1393]] nepričakovano napadel Bolgarijo in oblegal prestolnico TarnovoVeliko Trnovo. Ivan Šišman je pobegnil v Nikopol in obrambo mesta prepustil patriarhu Evtimiju. Po tromesečnem obleganju se je zaradi izdaje mesto [[17. julij]]a [[1393]] vdalo. Vdajo se pogosto jemlje kot konec Drugega bolgarskega cesarstva, čeprav sta jo tako Ivan Šišman kot Ivan Sracimir preživela.
 
[[Slika:Ivan-shishman-coin-cng_si.jpg|right|300px|thumb|Kovanec Ivana Šišmana]]