Ep o Gilgamešu: razlika med redakcijama

V starejši [[Sumerija|sumerski]] tradiciji in v sumerskem jeziku poleg drugih junaških epov (o vladarjih ''Enmerkarju[[Enmerkar]]ju'', ''[[Lugalbanda|Lugalbandi]]'' in akadskem ''[[Sargon|Sargonu]]'') obstaja pet pripovednih različic, ki se prav tako ukvarjajo z mitom o Gilgamešu. Očitno je, da so sumerske različice, tako kot tudi številne akadske, [[Hurijci|hurijanske]] in [[Hetiti|hetitske]] krožile neodvisno, kot del ustne mitske in legendne tradicije, najbrž tudi hkrati s stvaritvijo enotnega epa (stare babilonske različice) in tudi še potem, ko je bil ta že prvič zapisan.<ref name="Henkelmann">[http://vu-nl.academia.edu/WFMHenkelman/Papers/171582/The_Birth_of_Gilgames_Ael._NA_XII.21_._A_Case-Study_in_Literary_Receptivity], Wouter Henkelmann: The Birth of Gilgamesh. A case study in literary receptivity. V: R. Rollinger & B. Truschnegg (eds.), Altertum und Mittelmeerraum: Die antike Welt diesseits und jenseits der Levante. Festschrift für Peter W. Haider zum 60. Geburtstag (Oriens et Occidens 12), Stuttgart, 2006: 807-56</ref> Nekatera imena glavnih oseb v sumerskih epih se v poznejših akadskih različicah razlikujejo, precejšnje pa so tudi razlike v zgodbenih ustreznicah:

* '''Gilgameš v deželi živih''' (znan tudi kot ''Gilgameš in Humbaba'') ustreza epizodam v cedrovem gozdu (3.-5. plošča v standardni asirski različici). Drugo varianto iste zgodbe poznamo iz akadske tradicije, in sicer iz epa '''Sargon v deželah za cedrovim gozdom'''. Za obe verziji je značilno, da je večji poudarek pripisan vojaški ekspediciji v cedrov gozd, kot pa herojskemu uboju Humbabe. Glavni motiv glavnega junaka je ustvariti si slavno ime, Humbaba pa je le stranska epizoda oziroma epizode v Sargonovem epu sploh ni. Prav tako je motivacija za pohod za razliko od standardne asirske različice pripisana le junakom samim, brez intervence boga Šamaša[[Šamaš]]a, ki junaka spodbudi k boju s Humbabo v standardni različici.

* '''Gilgameš in nebeški bik''' (ustreza epizodi na 6. plošči v standardni asirski različici). Ta ep je veliko bolj podoben standardni asirski različici, saj že vsebuje tipični motiv Gilgameševe zavrnitve boginje [[Inana|Inane]] ([[Ištar]]), zaradi česar bog [[An]] (akadski [[Anu]]) pošlje nad zemljo bika, katerega silni apetit povzroča suše in stiske v deželi.

* '''Gilgameš in Engidu v svetu mrtvih'''- sklepni del (v. 172-301) ustreza 12. plošči v standardni asirski različici, toda slednja ga prevzame po akadskem prevodu. Gilgameš iz z demoni naseljenega drevesnega debla boginji pomaga [[Inana|boginji Inani]] izdolbsti posteljo, iz odvečnega materiala pa naredi dve igrači. Ko se nekega dne s prijatelji igrajo z njima, jim padeta v podzemlje. Engidu se kljub Gilgameševim opozorilom odpravi po igrači v podzemlje, od koder se ne zmore vrniti. Njegov duh nato Gilgamešu pripoveduje, kakšno je bivanje v podzemlju, pri tem pa je njegova ost posebej naperjena proti plemenu [[Amoriti|Amoritov]], kar je najbrž politično sporočilo, glede na dejstvo, da so bili Amoriti med zavojevalci Sumerije. Besedilo sicer variira standardni sumerski vegetacijski mit o ''[[Inanina pot v podzemlje|Inanini poti v podzemlje]]'', v katerem sumerska boginja ostane ujeta v podzemlju, njeno mesto pa nato izmenično prevzemata njen ljubimec bog [[Dumuzid]] in njegova sestra.

* '''Gilgameševa smrt''' in '''Gilgameševe sanje''' - gre za dva fragmenta, ki sta najbrž pripadala istemu epu, ta pa v ospredje postavlja Gilgameševo smrt. Vendar se v epu pojavljajo nekateri motivi žalovanja in pokopa, ki jih kasneje najdemo tudi v standardni asirski različici, uporabljene sicer ob opisu Engidujeve smrti. Gilgamešu je v sanjah namesto nesmrtnosti obljubljena vloga čuvaja podzemlja, kar namiguje na njegovo prvotno vlogo [[htoničen|htoničnega]] božanstva med Sumerci.<ref name="Henkelmann">[http://vu-nl.academia.edu/WFMHenkelman/Papers/171582/The_Birth_of_Gilgames_Ael._NA_XII.21_._A_Case-Study_in_Literary_Receptivity], Wouter Henkelmann: ''The Birth of Gilgamesh. A case study in literary receptivity. V: R. Rollinger & B. Truschnegg (eds.)'', Altertum und Mittelmeerraum: Die antike Welt diesseits und jenseits der Levantestr. Festschrift für Peter W. Haider zum 60. Geburtstag (Oriens et Occidens 12), Stuttgart, 2006: 807825-56826</ref>