Ep o Gilgamešu: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 41:
== Sumerski Epi o Gilgamešu ==
V starejši [[Sumerija|sumerski]] tradiciji in v sumerskem jeziku poleg drugih junaških epov (o vladarjih ''Enmerkarju'', ''Lugalbandi'' in akadskem ''Sargonu'') obstaja pet pripovednih različic, ki se prav tako ukvarjajo z mitom o Gilgamešu. Očitno je, da so sumerske različice, tako kot tudi številne akadske, [[Hurijci|hurijanske]] in [[Hetiti|hetitske]] krožile neodvisno, kot del ustne mitske in legendne tradicije, najbrž tudi hkrati s stvaritvijo enotnega epa (stare babilonske različice) in tudi še potem, ko je bil ta že prvič zapisan.<ref name="Henkelmann"> [http://vu-nl.academia.edu/WFMHenkelman/Papers/171582/The_Birth_of_Gilgames_Ael._NA_XII.21_._A_Case-Study_in_Literary_Receptivity], Wouter Henkelmann: The Birth of Gilgamesh. A case study in literary receptivity. V: R. Rollinger & B. Truschnegg (eds.), Altertum und Mittelmeerraum: Die antike Welt diesseits und jenseits der Levante. Festschrift für Peter W. Haider zum 60. Geburtstag (Oriens et Occidens 12), Stuttgart, 2006: 807-56</ref> Nekatera imena glavnih oseb v sumerskih epih se v poznejših akadskih različicah razlikujejo, precejšnje pa so tudi razlike v zgodbenih ustreznicah:
* '''Gilgameš v deželi živih''' (znan tudi kot ''Gilgameš in Humbaba'') ustreza epizodam v cedrovem gozdu (3.-5. plošča v standardni asirski različici). Drugo varianto iste zgodbe poznamo iz akadske tradicije, in sicer iz epa '''Sargon v deželah za cedrovim gozdom'''. Za obe verziji je značilno, da je večji poudarek pripisan vojaški ekspediciji v cedrov gozd, kot pa herojskemu uboju Humbabe. Glavni motiv glavnega junaka je ustvariti si slavno ime, Humbaba pa je le stranska epizoda oziroma epizode v Sargonovem epu sploh ni. Prav tako je motivacija za pohod za razliko od standardne asirske različice pripisana le junakom samim, brez intervence boga Šamaša, ki junaka spodbudi k boju s Humbabo v standardni različici.
* '''Gilgameš in nebeški bik''' (ustreza epizodi na 6. plošči v standardni asirski različici). Ta ep je veliko bolj podoben standardni asirski različici, saj že vsebuje tipični motiv Gilgameševe zavrnitve boginje Inane (Ištar), zaradi česar bog An (akadski Anu) pošlje nad zemljo bika, katerega silni apetit povzroča suše in stiske v deželi.
* '''Gilgameš in Aga''' (ne ustreza nobeni epizodi v epu, vseeno pa se vprašanje o pomilostitvi ujetih pojavi v standardni različici Humbabove zgodbe).
* '''Gilgameš in Engidu v svetu mrtvih'''- sklepni del (v. 172-301) ustreza 12. plošči v standardni asirski različici, toda slednja ga prevzame po akadskem prevodu. Gilgameš iz z demoni naseljenega drevesnega debla pomaga Inani izdolbsti posteljo, iz odvečnega materiala pa naredi dve igrači. Ko se nekega dne s prijatelji igrajo z njima, jim padeta v podzemlje. Engidu se kljub Gilgameševim opozorilom odpravi po igrači v podzemlje, od koder se ne zmore vrniti. Njegov duh nato Gilgamešu pripoveduje, kakšno je bivanje v podzemlju, pri tem pa je njegova ost posebej naperjena proti plemenu [[Amoriti|Amoritov]], kar je najbrž politično sporočilo, glede na dejstvo, da so bili Amoriti med zavojevalci Sumerije. Besedilo sicer variira standardni sumerski vegetacijski mit o [[Inanina pot v podzemlje|Inanini poti v podzemlje]], v katerem sumerska boginja ostane ujeta v podzemlju, njeno mesto pa nato izmenično prevzemata njen ljubimec bog [[Dumuzid]] in njegova sestra.
* '''Gilgameševa smrt''' in '''Gilgameševe sanje''' - gre za dva fragmenta, ki sta najbrž pripadala istemu epu, ta pa v ospredje postavlja Gilgameševo smrt. Vendar se v epu pojavljajo nekateri motivi žalovanja in pokopa, ki jih kasneje najdemo tudi v standardni asirski različici, uporabljene sicer ob opisu Engidujeve smrti. Gilgamešu je v sanjah namesto nesmrtnosti obljubljena vloga čuvaja podzemlja, kar namiguje na njegovo prvotno vlogo [[htoničen|htoničnega]] božanstva med Sumerci.<ref name="Henkelman">
== Vpliv v Evropi in na Slovenskem ==
| |||