Ljubljanska vzpenjača: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Meho29 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
počiščeno, dodano, dovolj je samo ena slika
Vrstica 1:
[[Slika:VzpenjacaLjubljana.JPG|thumb|right|180px|Gradnja]]
[[Slika:Vzpenjača Lj grad1.jpg|thumb|right|180px|Vzpenjača na ljubljanski grad]]
'''Ljubljanska vzpenjača''' je [[tirnično vozilo]], namenjeno prevažanju obiskovalcev na [[Ljubljanski grad]]. Prve zamisli<ref>[http://www.ljubljanskigrad.si/obisk-gradu/vzpenjaca Tirna vzpenjača na Ljubljanski grad, domača spletna stran]</ref> o »grajskem dvigalu« je leta 1897 s tedanjimi avstroogrskimi oblastmi delil že [[ljubljanski župan]] dr. [[Ivan Hribar]], [[Mestna občina Ljubljana]] se je pod vodstvom županje [[Vika Potočnik|Vike Potočnik]] za gradnjo odločila leta [[2000]], projekt pa je bil dokončan konec leta [[2006]].
 
Skupna cena gradnje je znašala<ref>[http://www.rtvslo.si/tureavanture/podobe-slovenije/vzpenjaca-pridelala-veliko-izgubo/200762 Vzpenjača pridelala veliko izgubo, članek na spletni strani MMC RTV SLO]</ref> 7,2 milijona evrov[[evro]]v, kar je bil tudi eden od vzrokov za veliko nenaklonjenost, ki jo je projekt zbujal v javnosti. PoV času grandje je bila po mnenju večine Ljubljananepotrebna vzpenjače neljubljanska potrebujeinfrastruktura, sprožale pa so se tudi polemike o tem, kako bo dela prenesel strm [[Ljubljanski grad|grajski grič]], kajti zaradi poseka dreves je grozilo, da se bo pričela zemlja usipati k [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]]. Za nameček je vzpenjača prekinila tudi eno izmed poti na grad, ki je še zdajodtlej zaprta za sprehajalce. Tudi začetni planirani stroški gradnje so se več kot le za enkrat podražilipovečali, zato je bila za časa županovanja naslednice Vike Potočnik, [[Danica Simčič|Danice Simšič]], vložena zahteva, da se še enkrat prouči vrednost projekta. Nazadnje je bil odlok o vzpenjači sprejet, ker so penali za prekinitev pogodbe znašali več kot sama izgradnja. Sklep o vzpenjači naj bi bil sprejet predvsem zato, da bi omogočili ogled gradu tudi starejšim ter invalidom, ki se po zapori ceste na grad nanj ne bi mogli povzpeti peš. V začetni fazi obratovanja (v prvih petih dneh svojega obratovanja) se je kar dvakrat pokvarila in vožnja z njo ni bila mogoča. Kljub začetnim skepsam se danes vzpenjača kaže kot pomemben javni mestni objekt. Vsako leto prepelje več kot 200.000 obiskovalcev, v decembru 2011 pa se je z njo peljal milijonti potnik <ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/javni-zavod-ljubljanski-grad-z-velikimi-pricakovanji/252082 Javni zavod Ljubljanski grad z velikimi pričakovanji, članek na spletni strani MMC RTV SLO]</ref>.
'''Ljubljanska vzpenjača''' je [[tirnično vozilo]], namenjeno prevažanju obiskovalcev na [[Ljubljanski grad]]. [[Mestna občina Ljubljana]] se je pod vodstvom županje [[Vika Potočnik|Vike Potočnik]] za gradnjo odločila leta [[2000]], projekt pa je bil dokončan konec leta [[2006]].
 
Višinska razlika, ki jo vzpenjača opravi, je 70 metrov. Kabina sprejme do 33 potnikov, vožnja traja eno minuto. Prvi obiskovalci so se lahko na grad popeljali 28. decembra 2006, do 10. januarja 2007 zastonj (kar je privedlo do velikega zanimanja in gneče, da bi jo preizkusili), sicer pa trenutna cena enosmerne vozovnice za odraslo osebo znaša 1,8 evra<ref>[http://www.ljubljanskigrad.si/obisk-gradu/vzpenjaca Cenik tirne vzpenjače na spletni strani www.ljubljanskigrad.si]</ref>.
Skupna cena je znašala 7,2 milijona evrov, kar je bil tudi eden od vzrokov za veliko nenaklonjenost, ki jo je projekt zbujal v javnosti. Po mnenju večine Ljubljana vzpenjače ne potrebuje, sprožale pa so se tudi polemike o tem, kako bo dela prenesel strm [[Ljubljanski grad|grajski grič]], kajti zaradi poseka dreves je grozilo, da se bo pričela zemlja usipati k [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]]. Za nameček je vzpenjača prekinila tudi eno izmed poti na grad, ki je še zdaj zaprta za sprehajalce. Tudi začetni planirani stroški gradnje so se več kot le enkrat podražili, zato je bila za časa županovanja Danice Simšič vložena zahteva, da se še enkrat prouči vrednost projekta. Nazadnje je bil odlok o vzpenjači sprejet, ker so penali za prekinitev pogodbe znašali več kot sama izgradnja.
 
==Sklici==
Višinska razlika, ki jo vzpenjača opravi, je 70 metrov. Vožnja traja eno minuto. Prvi obiskovalci so se lahko na grad popeljali 28. decembra 2006, do 10. januarja 2007 zastonj (kar je privedlo do velikega zanimanja in gneče, da bi jo preizkusili), sicer pa cena vožnje znaša 2 evra. Žal se je vzpenjača že v prvih petih dneh svojega obratovanja kar dvakrat pokvarila, tako da vožnja z njo ni bila mogoča. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo, če ne bo prišlo do nepričakovanih zapletov, investicija povrnila šele v 40 letih. Sam sklep o vzpenjači je bil sprejet predvsem zato, da bi omogočili ogled gradu tudi starejšim ter invalidom, ki se po zapori ceste na grad nanj ne bi mogli povzpeti peš.
{{refsez}}
 
== Glej tudi ==
Vrstica 13 ⟶ 14:
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Ljubljana Castle Funicular}}
*[http://odpiralnicasi.com/spots/vzpenjaca-na-ljubljanski-grad-ljubljana-krekov-trg-89bbdd086a Odpiralni časi ljubljanske vzpenjače]
* http://www.mladina.si/dnevnik/59099/
*[http://www.siol.net/novice/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2011/12/danes_petletnica_delovanja_vzpenjace_na_ljubljanski_grad.aspx Petletnica delovanja vzpenjače na Ljubljanski grad, spletni portal Siol]
* http://www.ljubljanafestival.si/index.php?hurl=false&id_menu=103&lng=sl
 
* http://www.ljubljanafestival.si/sl/ljubljanski_grad/tirna_vzpenjaca/
 
{{Ljubljana}}
Vrstica 22 ⟶ 23:
[[Kategorija:Promet v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2006]]
{{struct-stub}}