Ivan Mrak: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 16:
 
== Literarno delo ==
KratkaPisal proza-je kratko prozo (črtice in zgodbe), sopesmi, nastajalehimnične drame, eseje in dnevnike. Je tudi avtor enega filmskega scenarija, ki se nahaja v letihrokopisni obliki. Kratka proza je nastajala v obdobju od 1926-1936. Poin je po mnenju literarnih zgodovinarjev je kratka proza njegova najboljša literarna zvrst, saj je vanjo poleg osebnih izkušenj vključeval tudi realistične opise kulturnega dogajanja v evropskih mestih. Prva avtorjeva črtica, ''Vivat Katarina Prva'', je bila objavljena leta 1921 v [[časopis|listu]] ''Naprej''. Pesmi je objavljal v dnevnem časopisju v letih 1929-1934, veliko pa jih je ostalo v rokopisni obliki. Še vedno neobjavljen ostaja avtorjev opus homoerotične poezije. V tridesetih letih 20. stoletja je pisal tudi eseje, ki jih je povečini posvečal slovenskim slikarjem (Jakopiču, Groharju, Bulovčevi ...) in slovenskemu kulturnemu dogajanju. Eseji so izhajali v Beogradu v časopisu ''[[Ideje]]'' Miloša Crnjanskega. V svojih dnevnikih, ki jih je pisal po koncu prve svetovne vojne pa vse do sedemdestih let, je opisoval Ljubljano in njeno prebivalstvo. Predhodnik njegovih dnevniških zapisov je avtobiografija z naslovom ''[[Ivan O.]]'' (1925), kjer je duhovito in samoironično opisal svoje mladostniške zadrege. Kasneje je v svojih dnevniških zapisih komičnohumorno popisoval prebivalstvoljubljanske mestameščane in kulturno dogajanje v njemmestu.
Pisal je kratko prozo, pesmi, himnične drame, eseje in dnevnike. Je tudi avtor enega filmskega scenarija.
Kratka proza-črtice in zgodbe, so nastajale v letih 1926-1936. Po mnenju literarnih zgodovinarjev je kratka proza njegova najboljša literarna zvrst, saj je vanjo poleg osebnih izkušenj vključeval tudi realistične opise kulturnega dogajanja v evropskih mestih. Prva avtorjeva črtica, ''Vivat Katarina Prva'', je bila objavljena leta 1921 v [[časopis|listu]] ''Naprej''. Pesmi je objavljal v dnevnem časopisju v letih 1929-1934, veliko pa jih je ostalo v rokopisni obliki. Še vedno neobjavljen ostaja avtorjev opus homoerotične poezije. V tridesetih letih 20. stoletja je pisal tudi eseje, ki jih je povečini posvečal slovenskim slikarjem (Jakopiču, Groharju, Bulovčevi...) in slovenskemu kulturnemu dogajanju. Eseji so izhajali v Beogradu v časopisu ''[[Ideje]]'' Miloša Crnjanskega. V svojih dnevnikih, ki jih je pisal po koncu prve svetovne vojne pa vse do sedemdestih let, je opisoval Ljubljano in njeno prebivalstvo. Predhodnik njegovih dnevniških zapisov je avtobiografija z naslovom ''[[Ivan O.]]'' (1925), kjer je duhovito in samoironično opisal svoje mladostniške zadrege. Kasneje je v svojih dnevniških zapisih komično popisoval prebivalstvo mesta in kulturno dogajanje v njem.
 
Njegovo prvo dramsko delo je enodejanka ''Obločnica, ki se rojeva'' (1925). Mrakov bogat literarni opus šteje prek trideset himničnih tragedij, največkrat so to [[himna|himne]] življenja, umetnosti in državotvornosti. Največji dramski uspeh je dosegel z uprizoritvijo zgodovinske [[tragedija|tragedije]] ''[[Marija Tudor]]'' leta 1966 na odru ljubljanske Drame. Leto kasneje je za to tragedijo tudi prejel nagrado mesta Ljubljana. Od številnih himničnih tragedij je objavil: ''Slepi prerok'' (1929), ''[[Mona Gabrijela]]'' (1930), ''Marat'' (1944), ''Talci'' (1947), ''Beg iz pekla'' (1962), ''Marija Tudor'' ([[1967]]), ''[[Revolucijska tetralogija]]'' (1970), ''[[Rdeča maša]]'' ([[1972]]), ''[[Gorje zmagovalcev]]'' (1972), ''Spoved lučnim bratom'' (1972), ''Razsulo Rimljanovine'' (1974), ''[[Igre sveta]]'' (1977).
 
Leta 1937 je v [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]] uprizoril svojo tragedijo ''[[Abraham Lincoln]]''; leto pozneje je ustanovil igralsko skupino ''Slovenska scena'' in jo nato preimenoval v ''[[Mrakovo gledališče]]''. Mrakovo gledališče je bilo leta 1942 prepovedano, ker se ni vključilo v fašistični sindikat. Njegova dramska dela so igrali predvsem na amaterskih odrih, saj so profesionalna gledališča njegova dela večinoma zavračala. Uradna literarna kritika je tudi vsa njegova druga dela dosledno ignorirala ali prezirala. Za Mrakovo prvo dramsko obdobje je značilna dramatika, v kateri kritično odseva slovensko kulturno in politično življenje (''Anton Aškerc - Tragedija slovenskega liberalizma''; napisana okoli leta 1930). Kulturni škandal v zvezi s kipom K. Bulovec je izkoristil za predmet prve himnične tragedije ''[[Obraz Karle Bulovčeve]]'' iz načrtovane [[trilogija|trilogije]] ''Slepi prerok''.
 
==Himnične tragedije Ivana Mraka==