Septimij Sever: Razlika med redakcijama
(ni razlike)
|
Redakcija: 14:27, 4. januar 2012
Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11. april 145, Leptis Magna (Homs), Sirija, 4. februar 211, Eboracum (York), Britanija.
Kot mladenič je pod cesarjema Markom Avrelijem in Komodom opravljal različne službe. Na oblast je prišel po smrti cesarja Pertinaksa leta 193 v "letu petih cesarjev". Po odstavitvi in umoru vršilca dolžnosti cesarja Didija Julijana se je Sever spopadel s svojima rivaloma, generaloma Pescenijem Nigrom in Klodijem Albinom. Nigra je porazil leta 194 v bitki pri Isu v Rimski Kilikiji.[1] Kasneje istega leta se je odpravil na kratek vojni pohod preko vzhodne meje in kraljestvo Osroena kot novo provinco priključil Rimskemu cesarstvu.[2] Tri leta kasneje je v bitki pri Lugdunu (Lyon) v Galiji porazil še Klodija Albina.[3]
Po utrditvi oblasti v zahodnih provincah je sprožil hitro in še bolj uspešno vojno na vzhodu proti Partskemu cesarstvu. Leta 197 je osvojil prestolnico Ktezifon in razširil vzhodno mejo cesarstva do Tigrisa.[4] Poleg tega je podaljšal in utrdil Limes Arabicus v provinci Arabiji.[5] Leta 202 je odšel na vojni pohod v Afriko in Mavretanijo (Libijo) proti Garamantom, osvojil njihovo prestolnico Garamo in razširil Limes Tripolitanus ob južni meji cesarstva.[6] Proti koncu svojega vladanja je odšel v Britanijo, kjer je utrdil Hadrijanov zid in ponovno zavzel Antoninov zid. Leta 208 je začel osvajati Kaledonijo (Škotska) in konec leta 210 težko zbolel.[7] Na začetku naslednjega leta je v Eboracumu umrl.[8] Nasledila sta ga sinova Karakala in Geta. S prenosom oblasti je ustanovil Seversko dinastijo, ki je bila zadnja pred krizo tretjega stoletja.
Sklici
Viri
- A.R. Birley, Septimius Severus: The African Emperor, Routledge, London (2000), ISBN 0-415-16591-1.
- M. Grant, The Roman Emperors, 1985, ISBN 0-760-70091-5.
- M. Grant, The Severans: The Changed Roman Empire, 1996. ISBN 0-415-12772-6.
- C. Settipani, Continuité gentilice et continuité sénatoriale dans les familles sénatoriales romaines à l'époque impériale, 2000.
- A. Daguet-Gagey, Septime Sévère, Pariz, 2000.
- A. Cooley, Septimius Severus: the Augustan Emperor, v S. Swain, S. Harrison in J. Elsner, Severan culture, Cambridge, CUP, 2007.
- Y. Zahran, Septimius Severus: Countdown to Death, Stacey International, London, 2000.
- J. Hasebroek, Untersuchungen zur Geschichte des Kaisers Septimius Severus, Cambridge, 1921.