Henry Augustus Rowland: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +p
Vrstica 9:
Bil je eden izmed maloštevilni pomembnih ameriških fizikov [[19. stoletje|19. stoletja]] in njegovo delo na področju [[elektromagnetizem|elektromagnetizma]], ki ga doma sicer niso cenili, je v [[Anglija|Angliji]] navdušeno pozdravil [[James Clerk Maxwell|Maxwell]]. Vprašal se je, ali se električno [[električni naboj|nabit]] [[osnovni delec|delec]], ki se hitro [[gibanje|giblje]], ne vede prav tako kot [[električni tok]] in torej ne ustvarja [[magnetno polje]]. Von Helmholtz je predložil poskus, ki ga je Rowland leta [[1876]] tudi opravil. Pritrdil je več kosov [[staniol]]a na [[steklo|stekleno]] ploščo, jih naelektril in ploščo hitro zavrtel. Sistem je povzročil odklon magnetne igle, tako kot so pričakovali, in Maxwellova domneva je bila potrjena. 20 let pozneje je dobil ta poskus še novo težo, ko se je dokončno potrdilo, kar so že dolgo sumili, da je električni tok vedno v zvezi z gibanjem snovnih električnih nabojev.
 
Največji sloves si je Rowland pridobil v uporabi [[znanost]]i. [[optična prizma|PrizmeOptične prizme]], ki so jih uporabljali že od [[Isaac Newton|Newton]]a naprej za opazovanje [[spekter|spektrov]], so se začele umikati [[uklonska mrežica|uklonskim mrežicam]], kakršne je prvi uporabil [[Joseph von Fraunhofer|von Fraunhofer]]. Ob naraščajočem pomenu [[spektroskopija|spektroskopije]] v [[kemija|kemiji]] in [[astronomija|astronomiji]] so bile potrebne čedalje točnejše mrežice, v katerih so bile vrezane črte čim bliže druga drugi in čim enakomerneje razvrščene. Naučil se je vrezovati mrežice v vbokle kovinske ali steklene površine. Tako je izdelal konkavno optično rešetko, ki se imenuje po njem. Te mrežice so bile dosti boljše od vseh dotedanjih. Dosegel je skoraj 15.000 črt na [[palec|palec]]. Spektre [[zvezda|zvezd]] so lahko izmerili veliko točneje in ker je postal zdaj [[daljnogled]] komaj kaj več kot pomočnik [[spektroskop]]a, je bil ta dosežek nadvse pomemben.
 
Raziskoval je [[Sončev spekter]] in je od leta [[1886]] do [[1895]] sam izdelal karto Sončevega spektra, v katerega je vnesel točne [[valovna dolžina|valovne dolžine]] kakšnih 15.000 [[spektralna črta|spektralnih črt]].