Henry Augustus Rowland: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.6.4) (robot Dodajanje: eu:Henry Augustus Rowland |
m druga siz |
||
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Rowland Henry
'''Henry Augustus Rowland''', [[Američani|ameriški]] [[fizik]] in [[astronom]], * [[27. november]] [[1848]], [[Honesdale, Pensilvanija|Honesdale]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[16. april]] [[1901]], [[Baltimore, Maryland|Baltimore]], [[Maryland]], ZDA.
== Življenje in delo ==
Vrstica 9:
Bil je eden izmed maloštevilni pomembnih ameriških fizikov [[19. stoletje|19. stoletja]] in njegovo delo na področju [[elektromagnetizem|elektromagnetizma]], ki ga doma sicer niso cenili, je v [[Anglija|Angliji]] navdušeno pozdravil [[James Clerk Maxwell|Maxwell]]. Vprašal se je, ali se električno [[električni naboj|nabit]] [[osnovni delec|delec]], ki se hitro [[gibanje|giblje]], ne vede prav tako kot [[električni tok]] in torej ne ustvarja [[magnetno polje]]. Von Helmholtz je predložil poskus, ki ga je Rowland leta [[1876]] tudi opravil. Pritrdil je več kosov [[staniol]]a na stekleno ploščo, jih naelektril in ploščo hitro zavrtel. Sistem je povzročil odklon magnetne igle, tako kot so pričakovali, in Maxwellova domneva je bila potrjena. 20 let pozneje je dobil ta poskus še novo težo, ko se je dokončno potrdilo, kar so že dolgo sumili, da je električni tok vedno v zvezi z gibanjem snovnih električnih nabojev.
Največji sloves si je Rowland pridobil v uporabi [[znanost]]i. [[prizma|Prizme]], ki so jih uporabljali že od [[Isaac Newton|Newton]]a naprej za opazovanje [[spekter|spektrov]], so se začele umikati [[uklonska mrežica|uklonskim mrežicam]], kakršne je prvi uporabil [[Joseph von Fraunhofer|von Fraunhofer]]. Ob naraščajočem pomenu [[spektroskopija|spektroskopije]] v [[kemija|kemiji]] in [[astronomija|astronomiji]] so bile potrebne čedalje
Raziskoval je [[
O njemu je krožila naslednja zgodba: Ko je moral nekoč pričati pred sodiščem, je na vprašanje, kdo je največji živeči ameriški fizik, mirno imenoval samega sebe. Kasneje so ga vprašali, kako je mogel kaj takega izreči ob svoji običajni skromnosti. »Kaj pa naj bi,« je odvrnil, »saj sem bil pod prisego«. Delal je tudi na Helmholtzovem inštitutu v [[Berlin]]u, kjer je pozneje delal tudi [[Albert Abraham Michelson|Michelson]].
Leta [[1888]] je objavil fotografske posnetke Sončevega spektra ''Photographic Map of the Normal Solar Spectrum''.
Od leta [[1899]] do 1901 je bil prvi predsednik [[Ameriško fizikalno društvo|Ameriškega fizikalnega društva]] (American Physical Society, APS).
|