Ivan Mrak: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 16:
== Literarno delo ==
Pisal je kratko prozo, pesmi, himnične drame, eseje in dnevnike. Je tudi avtor enega filmskega scenarija.
Kratka proza-črtice in zgodbe, so nastajale v letih 1926-1936. Po mnenju literarnih zgodovinarjev je kratka proza njegova najboljša literarna zvrst, saj je vanjo poleg osebnih izkušenj vključeval tudi realistične opise kulturnega dogajanja v evropskih mestih.Prva avtorjeva črtica, ''Vivat Katarina Prva'', je bila objavljena leta 1921 v [[časopis|listu]] ''Naprej''. Pesmi je objavljal v dnevnem časopisju v letih 1929-1934, veliko pa jih je ostalo v rokopisni obliki. Še vedno neobjavljen ostaja avtorjev opus homoerotične poezije. V tridesetih letih 20. stoletja je pisal tudi eseje, ki jih je povečini posvečal slovenskim slikarjem (Jakopiču, Groharju, Bulovčevi...) in slovenskemu kulturnemu dogajanju. Eseji so izhajali v Beogradu v časopisu ''[[Ideje]]'' Miloša Crnjanskega. V svojih dnevnikih, ki jih je pisal po koncu prve svetovne vojne pa vse do sedemdestih let, je opisoval Ljubljano in njeno prebivalstvo. Predhodnik njegovih dnevniških zapisov je avtobiografija z naslovom ''[[Ivan O.]]'' (1925), kjer je duhovito in samoironično opisal svoje mladostniške zadrege. Kasneje je v svojih dnevniških zapisih komično popisoval prebivalstvo mesta in kulturno dogajanje v njem.
 
Njegovo prvo dramsko delo je enodejanka ''Obločnica, ki se rojeva'' (1925). Mrakov bogat literarni opus šteje prek trideset himničnih tragedij, največkrat so to [[himna|himne]] življenja, umetnosti in državotvornosti. Največji dramski uspeh je dosegel z uprizoritvijo zgodovinske [[tragedija|tragedije]] ''[[Marija Tudor]]'' leta 1966 na odru ljubljanske Drame. Leto kasneje je za to tragedijo tudi prejel nagrado mesta Ljubljana. Od številnih himničnih tragedij je objavil: ''Slepi prerok'' (1929), ''Mona Gabrijela'' (1930), ''Marat'' (1944), ''Talci'' (1947), ''Beg iz pekla'' (1962), ''Marija Tudor'' ([[1967]]), ''Revolucijska tetralogija'' (1970), ''[[Rdeča maša]]'' ([[1972]]), Gorje zmagovalcev'' (1972), ''Spoved lučnim bratom'' (1972), ''Razsulo Rimljanovine'' (1974), ''Igre sveta'' (1977).