Med služenjem vojaščine Ćato zagreši malenkosten prestopek saj kot naključni dežurni dovoli četi, da v hudi vročini in pomanjkanju vode zavrne obrok pekoče paprike. Obsojen je na pol leta kazenskega bataljona. V majhnem močvirnatem kraju polnem golazni, komarjev in vodnih želv, kaznjenci čistijo zarjavele granate. Njihovo delo je smrtno nevarno, strahotna vročina mrtviči misli. Elo spomin izginja, pa tudi sedanjost sproti razpada, vsaj je brezmejna in preotipljiva. Vsak drugi teden imajo kaznjenci sestanek voda s kritiko in samokritiko. Tega dne se kaznjenci najbolj bojijo. Napeto opazujejo drug drugega, nobena malenkost jim ne uide in med njimi se začne razraščati sovraštvo.
