Grad Šoštanj: Razlika med redakcijama

[[Grad]] ali [[utrdba]] je bil najbrž zgrajen v 2. polovici [[12. stoletje|12. stoletja]] na fevdni posesti Šentpavelskega samostana, vendar graditelji niso znani. Šoštanjski vitezi so se v virih pojavili med letoma [[1189]] in [[1268]]. Šentpavelska fevdnika Eberharda in Hermana srečamo v Šoštanju leta [[1236]] kot priči salzburšega nadškofa. Ta rod Šoštanjskih je posest z gradom alodiral ter potem izumrl sredi [[13. stoletje|13. stoletja]]. Sam grad se v listinah izrecno omenja šele leta [[1318]] kot purch Schonstain. Grad in gospostvo sta bila tedaj alod Vovbrških, po mnenju Toneta Ravnikarja od približno [[1286]]. leta dalje, ko so prevzeli posest, ter gornjegrajsko in krško odvetništvo od Kraigov, prvotnih krških odvetnikov na tem področju. Vovbrški so utrdbo imeli v lasti do leta [[1322]], saj je po njihovem izumrtju Šoštanj pripadel svobodnim gospodom [[Žovneški gospodje|Žovneškim]], ki so ga leta [[1329]] zastavili sorodnikom Wallseejevcem. [[Celjski grofje]] so zadržali grad, gospostvo, šoštanjske fevde in trg vse do izumrtja leta [[1456]]. Za Žovneško-[[Celjski grofje|Celjske]] so grad upravljali njihovi kastelani. Leta [[1387]] je Šoštanj v zameno za [[Grad Krško|Krško]] in [[Grad Vipava|Vipavo]] dobila v preužitek vdova grofa [[Herman I. Celjski|Hermana I.]], [[Katarina Kotromanić|Katarina]]. Kot celjski upravnik gradu se leta [[1436]] omenja Jošt Vaist, nato trški sodnik Hieronim Voitländer.