Tisk: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Duxborut (pogovor | prispevki)
Duxborut (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 47:
 
Proste in tiskovne površine so v isti ravnini. Tiskovne površine barvo prepuščajo, proste pa ne. Tiskarska barva se nanaša po celotni tiskovni formi in se s posebnim stiskačem (raklom) potiska skozi tiskovne površine na tiskovni material. Nanos tiskarske barve je skoraj 100 %. Na debelino nanosa vpliva debelina tiskovne forme; je pa nanos na odtisu povsod enako debel.
 
 
=== Zgodovina tiskarstva ===
Vrstica 67 ⟶ 66:
 
Nekoč, pri ročnem in strojnem stavljenju, so bile v navadi korektura rokopisa, domača korektura, avtorska korektura, revizija pred tiskom, revizija odtisa iz stroja in superrevizija. Na primer domačo korekturo je opravil tiskarniški korektor, ko je stavec postavil stavek in ga odtisnil. Če je stavec naredil veliko napak, je bila potrebna še ena, vmesna korektura. Pri fotostavljenju je bilo korektur že manj oz. samo še štiri – domača in avtorska korektura pa revizija in superrevizija –, pri današnjem računalniškem stavljenju v resnih založbah največ tri, domača in avtorska korektura ter morebitna revizija.
 
== Viri ==
* Klementina Možina, ''Knjižna tipografija'' (FF Oddelek za bibliotekarstvo, NTF Oddelek za tekstilstvo, [[2003]]) {{COBISS|ID=123703808}}
 
=== Zgodovina tiskarstva na Slovenskem ===
Vrstica 75 ⟶ 71:
 
Prvo tiskarno na slovenskih tleh je leta [[1575]] odprl Janž Mandelc v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Bil je prvi slovenski tiskar, ki je na slovenskih tleh tiskal publikacije v [[slovenski jezik|slovenskem jeziku]]. V času protireformacije je prišlo do velikega zastoja in (obe) drugi tiskarni so odprli šele po dobrih sto letih, natančneje [[1678]]. Eno tiskarno in knjigarno je v Ljubljani ustanovil salzburški tiskar [[Janez Krstnik Mayr]], drugo pa na gradu [[Bogenšperk]] [[baron]] [[Janez Vajkard Valvasor]]. Prva je bila v rokah Mayrjevih naslednikov vse do [[1731]]. Mayrjevo tiskarsko tradicijo so nadaljevali zelo dolgo: nazadnje tudi tiskar in založnik [[Jožef Blaznik]] in, vse do leta [[1946]], njegovi nasledniki. Med obema vojnama so pri nas delovale Narodna, Zadružna, Učiteljska, Zvezna tiskarna in zasebna tiskarna Maksa Horvatina, Katoliška pa se je preimenovala v Jugoslovansko tiskarno. Po drugi svetovni vojni so številne manjše tiskarne združili in preimenovali, zasebne pa seveda podržavili.
 
== Viri ==
* Klementina Možina, ''Knjižna tipografija'' (FF Oddelek za bibliotekarstvo, NTF Oddelek za tekstilstvo, [[2003]]) {{COBISS|ID=123703808}}
 
== Zunanje povezave ==