Ivan Mrak: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 15:
 
== Literarno delo ==
IvanNjegovo Mrak,prvo kiliterarno delo je bilavtobiografija plodovitz dramatik-naslovom ''[[Ekspresionizem|ekspresionistIvan O.]]'', ki jo je najprejnapisal pri 19. letih, sicer pa je najbolj znan kot plodovit dramatik. V njegovo zgodnje literarno obdobje poleg omenjene avtobiografije sodijo še pisalrazlične [[črtica (književnost)|črtice]] in [[novela (književnost)|novele]], prva ''Vivat Katarina Prva'', je bila objavljena leta 1921 v [[časopis|listu]] ''Naprej'', je od prve. enodejankeEnodejanka ''Obločnica, ki se rojeva'' (1925) napisalje njegovo prvo dramsko delo. Mrakov bogat literarni opus šteje preko trideset življenjskih in [[biografija|avtobiografskih]] dramskih besedil, zvečinenajvečkrat kotso to [[himna|himne]] življenja, umetnosti in državotvornosti. Največji dramski uspeh je dosegel z uprizoritvijo zgodovinske [[tragedija|tragedije]] ''[[Marija Tudor]]'' (1967). Od številnih dram je objavil: ''Slepi prerok'' (1929), ''Mona Gabrijela'' (1930), ''Marat'' (1944), ''Talci'' (1947), ''Beg iz pekla'' (1962), ''Marija Tudor'' ([[1967]]), ''Revolucijska tetralogija'' (1970), ''[[Rdeča maša]]'' ([[1972]]), Gorje zmagovalcev'' (1972), ''Spoved lučnim bratom'' (1972), ''Razsulo Rimljanovine'' (1974), ''Igre sveta'' (1977).
 
Leta 1937 je v [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]] uprizoril svojo tragedijo ''Abraham Lincoln''; leto pozneje je ustanovil igralsko skupino ''Slovenska scena'' in jo nato preimenoval v ''[[Mrakovo gledališče]]''. Njegova dramska dela so igrali predvsem na amaterskih odrih, saj so profesionalna gledališča njegova dela večinoma zavračala. KritikaUradna literarna kritika je tudi vsa njegova druga dela dosledno preziralaignorirala ali zavračalaprezirala. Za Mrakovo prvo dramsko obdobje je značilna dramatika, v kateri kritično odseva slovensko kulturno in politično življenje (''Anton Aškerc - Tragedija slovenskega liberalizma''; napisana okoli leta 1930). Kulturni škandal v zvezi s kipom K. Bulovec je izkoristil za predmet prve himnične tragedije ''[[Obraz Karle Bulovčeve]]'' iz načrtovane [[trilogija|trilogije]] ''Slepi prerok''.
 
== Glej tudi ==