Daoizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 212.235.198.182 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika RibotBOT
Marko008 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:Yin yang.svg|thumb|right|Simbol jina in janga predstavlja ravnovesje med polarnimi silami]]
'''Daoizem''' (v starejših zapisih kot taoizem) je različica [[kitajska filozofija|kitajske filozofske]] in [[religija|religiozne]] tradicije, katerih izhodišče sta ravnovesje in naravni red. Ločimo med »[[filozofija|filozofskim]] daoizmom«, ki so ga razvili filozofi [[Yang Zhu]], [[Laozi|Lao Zi]] in [[Zhuang Zi]], ter »[[religija|religioznim]] daoizmom«, ki je sinteza filozofskih prvin, ljudskih verovanj in [[budizem|budizma]].
 
== Filozofija ==
Beseda [[Dao]] ([[kitajščina|kitajsko]]: 道 dào = pót) ima v kitajski miselnosti zelo globok pomen. Pomeni kozmično pranačelo, ki je za vsemi dogajanji, in hkrati - v skladu z imanentno metafiziko, ki je ena temeljnih značilnosti antične kitajske filozofije, tok stvari in dogajanj samih. Filozof [[Laozi]] skuša dao med drugim opisati kot »pramater desettisočih stvari«, čeprav že v prvi kitici svoje knjige pravi, da »če je Dao izrekljiv, potem to ni večni Dao«. Daoisti so težili k samoti, meditaciji, preprostemu življenju. Daoistična etika poudarja pomen ne-delovanja (wu wei 無為), ki pa ni pasivnost, temveč postulat, ki preprečuje delovanje v nasprotju z večnim, vse-prevevajočim tokom daa. Pomembno je torej življenje v soskladju z naravo in z individualno svobodo ter avtonomno integriteto posameznika.
 
== VerovanjeNačelo ==
OsrednjiOsrednjo nauknačelo [[religija|religioznega]] taoizmadaoizma je veranauk vo [[Dao]] - pravo pot, ki predstavlja [[narava|naravni]] [[svetovni red]]. Svet je poln [[dober|dobrih]] in [[zlo|zlih]] [[duh]]ov in [[božanstvo|božanstev]], ki si jih mora [[človek]] pridobiti zase, toda nad vsemi vlada Dao, ki se mu človek ne sme upirati, pač pa mora poiskušati, da doseže z njim čisto [[dejavnost|nedejavno]] [[ubranost]]. Zato si mora najprej očistiti srce od posvetne modrosti, to je zadovoljstva nad svetom, vesele podjetnosti in borbenosti. To je nekakšna pasivna vdanost v usodo; ta je potemtakem pogoj za [[blaženost]].
 
== Predlogi za nadaljnje branje ==