Ivan Mrak: Razlika med redakcijama

Ivan Mrak, ki je bil plodovit dramatik-[[Ekspresionizem|ekspresionist]] je najprej pisal [[črtica (književnost)|črtice]] in [[novela (književnost)|novele]], prva ''Vivat Katarina Prva'' je bila objavljena leta [[1921]] v [[časopis|listu]] ''Naprej'', je od prve enodejanke ''Obločnica, ki se rojeva'' ([[1925]]) napisal preko trideset življenjskih in [[biografija|avtobiografskih]] dramskih besedil, zvečine kot [[himna|himne]] življenja, umetnosti in državotvornosti. Največji uspeh je dosegel z uprizoritvijo zgodovinske [[tragedija|tragedije]] ''[[Marija Tudor]]'' ([[1967]]). Od številnih dram je objavil: ''Slepi prerok'' ([[1929]]), ''Mona gabrijela'' ([[1930]]), ''Marat'' ([[1944]]), ''Talci'' ([[1947]]), ''Beg iz pekla'' ([[1962]]), ''Marija Tudor'' ([[1967]]), ''Revolucijska tetralogija'' ([[1970]]), ''[[Rdeča maša]]'' ([[1972]]), Gorje zmagovalcev'' ([[1972]]), ''Spoved lučnim bratom'' (1972), ''Razsulo Rimljanovine'' ([[1974]]), ''Igre sveta'' ([[1977]]).

Leta [[1937]] je v [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]] uprizoril svojo tragedijo ''Abraham Lincoln''; leto pozneje je ustanovil igralsko skupino ''Slovenska scena'' in jo nato preimenoval v ''Mrakovo gledališče''. Njegova dramska dela so igrali predvsem na amaterskih odrih. [[Kritik]]a je tudi vsa njegova druga dela dosledno prezirala ali zavračala. Za prvo obdobje je značilna dramatika, v kateri kritično odseva slovensko kulturno in politično življenje (''Anton Aškerc - Tragedija slovenskega liberalizma''; napisana okoli leta 1930). Kulturni škandal v zvezi s [[kip]]om K. Bulovec je izkoristil za predmet prve himnične tragedije ''[[Obraz Karle Bulovčeve]]'' iz načrtovane [[trilogija|trilogije]] ''Slepi prerok''.